Življenjski slog
Življenjski slog
Življenjski slog opredelimo kot za posameznika značilen način
življenja, ki ga določa skupina izrazitih obnašanj, ki se pojavljajo
konsistentno v določenem časovnem obdobju. Glede na tak konceptualni
okvir lahko določen življenjski slog vključuje tako zdravju škodljiva
kot zdravju naklonjena obnašanja. V literaturi najpogosteje omenjajo
zdravju naklonjen/zdrav in zdravju škodljiv/nezdrav življenjski slog.
Življenjski slog se oblikuje pod vplivom izkušenj in življenjskih
razmer od ranega otroštva naprej. Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo
na oblikovanje življenjskega sloga, so obnašanje staršev in ožje
družinske razmere. Vplivajo pa tudi izobraževanje, zdravstveno varstvo
ter drugi socialni in okoljski dejavniki. Širši fizični, socialni,
okoljski, ekonomski in kulturni dejavniki, ki vplivajo in pogojujejo
izbire posameznikov, skupin oziroma skupnosti, so pogosto odločilnejši
kot družinski.
Med izrazite vzorce z zdravjem povezanega obnašanja, ki v skupini z
drugimi obnašanji tvorijo z zdravjem povezan življenjski slog, če se
pojavljajo konsistentno v določenem času, sodijo:
- prehrana
- telesna dejavnost
- obvladovanje stresa oziroma odzivanje na probleme
- uporaba drog – alkohol, tobak, ilegalne droge
- spolnost
- spanje
- ustna higiena
- skrb za varnost.
Zanimanje za z zdravjem povezan življenjski slog oziroma za
posamezne varovalne dejavnike/dejavnike tveganja za zdravje se je
izrazito povečalo v drugi polovici dvajsetega stoletja zaradi
ugotovljenih povezav med pojavljanjem kroničnih nenalezljivih bolezni
(npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen) in elementi
zdravju nenaklonjenega življenjskega sloga. Raziskovalce življenjskega
sloga je med drugim zanimalo tudi to, ali so različna obnašanja,
povezana z zdravjem, povezana med seboj oziroma ali lahko na podlagi
prisotnosti neke zdrave/nezdrave navade napovemo tudi neko drugo. V
večini raziskav, ki so se ukvarjale s tem vprašanjem, so ugotovili, da
so taka obnašanja medsebojno povezana.
Tobak
Alkohol
Droge