Alkohol

> Domov > Zdravje delavcev > Alkohol

Alkohol

Razširjenost pitja alkoholnih pijač v Sloveniji

Polnoletni državljani Slovenije

Leta 2001 so v okviru raziskave Slovensko javno mnenje 2001 Stališča o zdravju in zdravstvu IV. v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS zbrali podatke o razširjenosti pitja alkoholnih pijač med polnoletnimi državljani (vzorec je štel 1093 oseb). Rezultati kažejo, da le 4% anketiranih še nikoli v življenju ni pilo alkoholnih pijač, v zadnjem letu pred anketo pa alkoholnih pijač ni pilo 14% anketiranih.

V podobni raziskavi so leta 1999 ugotovili, da je bilo med anketiranimi v zadnjem letu pred anketo 15% abstinentov, 64% anketiranih je pilo znotraj še »relativno varne« količine alkohola na dan in 21% pivcev, ki so presegli »relativno varno« količino zaužitega alkohola na dan. »Relativno varna« količina dnevno popitega alkohola je za zdrave odrasle moške dve merici, za zdrave odrasle ženske, ki niso noseče, niti ne načrtujejo nosečnosti, pa ena merica alkoholnih pijač. Ena merica alkoholne pijače vsebuje 10 gramov čistega alkohola in se nahaja v: 2,5 dl piva ali 1 dl vina ali 0,3 dl žgane pijače.

Skoraj polovica anketiranih (48%) je odgovorilo, da so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače vsaj en do dva dni v tednu. Moški so v povprečju na dan popili malo več kot dve merici alkohola, ženske pa polovico merice. Petina anketiranih je po oceni raziskovalcev alkoholne pijače uživala v čezmernih količinah. Iz odgovorov anketiranih je bilo tudi razvidno, da se jih več kot polovica opije vsaj enkrat na leto. Na podlagi posebnih vprašanj (vprašalnik CAGE) pa so ocenili, da je od alkohola zelo verjetno odvisnih 11% polnoletnih državljanov Slovenije.

Moški in ženske se statistično značilno razlikujejo tako po pogostosti kot po količinah popitega alkohola: moški pijejo več in bolj pogosto kot ženske. Tudi med odvisnimi od alkohola je značilno več moških.

15- do 16- letniki

Podatke o razširjenosti pitja alkoholnih pijač med všolanimi 15- do 16- letniki črpamo iz raziskave ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med všolano mladino, ki je bila do sedaj v Sloveniji izvedena trikrat: leta 1995, 1999 in 2003. Vzorec anketiranih je reprezentativen za všolane 15 do 16-letnike v Sloveniji. Anketiranci so odgovarjali o pogostosti uporabe različnih drog (legalnih, ilegalnih) v vsem življenju, v zadnjem letu in zadnjem mesecu pred anketo.

Rezultati vseh treh raziskav kažejo, da je alkohol najbolj razširjena droga v skupini 15- do 16- letnikov. Odstotek mladih, ki je do ankete že popil kozarec alkoholne pijače, se je od raziskave leta 1995 do raziskave leta 2003 statistično značilno večal. Odstotek anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač, se je zmanjšal s 13,1% leta 1995 na 8,7% leta 1999. Leta 2003 pa je le 8,3% anketiranih odgovorilo, da še nikoli niso pili alkoholnih pijač. V obdobju 1995 – 1999 – 2003 se je značilno povečal odstotek anketiranih, ki pijejo redno. Leta 1995 je redno pilo alkoholne pijače 14,1% anketiranih, leta 1999 23,1%, leta 2003 pa 25,2%. Slika 1.

Odgovori deklet in fantov o pogostosti pitja in popitih količinah alkoholnih pijač so se statistično značilno razlikovali: fantje pijejo bolj pogosto in večje količine alkoholnih pijač kot dekleta.

Primerjava podatkov za leta 1995, 1999 in 2003 kaže statistično značilne razlike v pogostosti pijanosti v vsem življenju. Odstotek anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso bili pijani, se je zmanjšal s 45,6% leta 1995 na 33,3% leta 1999. Leta 2003 pa je bilo anketiranih, ki so odgovorili, da v življenju še niso bili pijani, le še 30,5%. V omenjenih letih se je odstotek tistih, ki se redno opijajo, povečal s 3,5 na 9%. Slika 2.

Med tistimi anketiranci, ki so odgovorili, da so že pili alkoholne pijače, jih je kar 42% popilo prvi kozarec piva, ko so bili stari 11 let ali mlajši, 38% jih je v tej starosti popilo prvi kozarec vina, 13% pa prvi kozarec žgane pijače. 16% se jih je prvič opilo v starosti 12 let ali manj, petina pri trinajstih, dobra tretjina pri štirinajstih in dobra četrtina pri petnajstih ali več. Med dekleti in fanti so statistično značilne razlike: več fantov kot deklet je začelo piti alkoholne pijače in se prvič opilo v nižji starosti. Slika 3.

Večina 15- do 16- letnikov je leta 2003 ocenila, da so jim alkoholne pijače zlahka dostopne.

V zadnjem mesecu pred anketo jih je skoraj tretjina kupila alkoholne pijače za lastne potrebe.

58% jih je odgovorilo, da večina oziroma vsi njihovi prijatelje pijejo alkoholne pijače. Petina ima prijatelje, ki se napijejo vsaj enkrat na teden. Skoraj dve tretjini anketiranih ima starejše brate ali sestre, ki pijejo alkoholne pijače.
Večina anketiranih (88%) se zaveda, da je prekomerno pitje alkohola povezano s prometnimi nezgodami, s problemi z zdravjem (75%) in v družini (72%). Dve tretjini pa sta menili, da je povezano z kriminalom, finančnimi problemi in s problemi v medosebnih odnosih. Problematike, povezane s prekomernim pitjem alkoholnih pijač so se bolj pogosto zavedala dekleta.
Skoraj tretjina anketiranih (30%) je že imela probleme zaradi pitja alkoholnih pijač.

VPRAŠALNIK »CAGE« …
… vam pomaga ugotoviti svoj odnos do alkohola

  1. Ali ste kdaj razmišljali, da bi bilo potrebno zmanjšati pitje alkohola?
  2. Ali so vas kdaj ljudje nadlegovali (vznejevoljili) s pripombami na račun vašega pitja?
  3. Ali ste kdaj imeli občutek krivde zaradi svojega pitja alkohola?
  4. Ali ste kdaj popili alkohol zjutraj, da bi si umirili živce ali se znebili »mačka«?

Dva ali več trdilnih odgovorov kažejo, da ste pivec, ki ima s pitjem že probleme ali pa celo že postajate odvisni od alkohola. Poiščite strokovno pomoč.
Povzeto po: Ziherl S. Kako se upremo alkoholu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989

Slika 1: Pogostost pitja alkoholnih pijač v vsem življenju; 1995 – 2003; vir: ESPAD

Slika 2: Pogostost opijanja v vsem življenju; 1995 – 2003; vir: ESPAD

Slika 3: Starost ob prvem pitju različnih alkoholnih pijač po spolu; vir: ESPAD 2003

Posledice škodljive rabe alkohola

Leta 2003 je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov:

  • umrlo 608 ljudi, med temi 397 pred 65. letom (najpogostejši vzrok smrti: alkoholna bolezen jeter);
  • v bolnišnici je bilo 3.995 sprejemov za skupno 98.495 dni;
  • bilo 1.980 primerov začasne odsotnosti z dela, ki so skupaj trajali 84.151 koledarskih dni;
  • bilo 3.986 prometnih nezgod z udeležbo alkohola.

Ocenjeni stroški začasne odsotnosti z dela in prezgodnje smrti so znašali 9,1 milijarde SIT. Seveda pa se vseh posledic škodljive rabe alkohola ne da zajeti v številke, še zlasti ne žalosti in trpljenja.

Čili za delo

S programom Čili za delo želimo osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati.

Preverite priporočila za
izvajanje promocije zdravja
pri delu v vašem podjetju!

Dogodki