Razširjenost uporabe prepovedanih drog
Polnoletna populacija
V Sloveniji še ni bila izvedena raziskava o razširjenosti uporabe prepovedanih drog med polnoletnimi prebivalci, ki bi podrobno osvetlila razširjenost tega pojava in njegovo povezanost z različnimi determinantami.
Edini razpoložljivi podatki o uporabi prepovedanih drog, pridobljeni na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije, izvirajo iz raziskav Slovensko javno mnenje. Vprašanje o vseživljenjski uporabi je bilo zastavljeno v letih 1994 in 1999.
Leta 1994 je 4,3% anketiranih (5,3% moških in 3,4% žensk) odgovorilo, da so v življenju uporabili eno ali več od naštetih drog: marihuana/hašiš, kokain, heroin, LSD, meskalin, druge droge. (1)
Leta 1999 so v okviru SJM99/2 zastavili anketiranemu vzorcu vprašanje, ali so že kdaj poskusili katero od naslednjih drog: marihuana/hašiš, heroin, kokain, amfetamin, LSD ali drug halucinogen, ekstazi, pomirjevala, ki jih NI predpisal zdravnik, kombinacijo alkohola in tablet, vbrizgal/a drogo z injekcijsko iglo. 10,6% anketiranih, ki so odgovorili na vprašanje, je v življenju uporabilo eno ali več naštetih drog. 8,8% anketiranih je označilo, da so že uporabili marihuano, 2,3% pomirjevala, ki jih ni predpisal zdravnik, 1,4% ekstazi, 1,3% alkohol in tablete. Ostale droge je uporabilo manj kot 1% anketiranih. Večina tistih, ki so odgovorili, da so uporabili heroin, ekstazi, kokain, LSD, je uporabila tudi marihuano. Med uporabniki marihuane so bile ugotovljene statistično značilne razlike po spolu in starosti: marihuano so bolj pogosto uporabili mlajši anketiranci (18–29, 30–39) in moški. (2)
Analiza podatkov, ki so bili zbrani v 17 centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog pri Psihiatrični kliniki Ljubljana z vprašalnikom za evidenco obravnave uživalcev drog, kaže, da so iskalci pomoči leta 2004 najbolj pogosto kot prvo drogo navedli kanabis. Leta 2004 je večina iskalcev pomoči (90,5%) prišla v centre za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog zaradi heroina. Dve tretjini sta odgovorili, da poleg primarne droge uporabljajo tudi sekundarno. Najbolj pogosta kombinacija primarne in sekundarne droge je bila leta 2004 heroin in kanabis. Tudi med prvimi iskalci pomoči jih je leta 2004 največ iskalo pomoč zaradi uporabe heroina (77,5%) in kanabisa (19,4%) kot primarne droge. (3)
15- do 16-letniki
Podatke o uporabi prepovedanih drog v skupini slovenskih všolanih 15- do 16-letnikov se zbira sistematično po mednarodni metodologiji ESPAD (vprašalnik, reprezentativni vzorec všolanih 15- do 16-letnikov) od leta 1995 dalje. Slovenija je sodelovala v raziskavi ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med všolano mladino v letih 1995, 1999 in 2003.
Anketiranci so v vseh treh raziskavah odgovarjali na vprašanja o vseživljenjski uporabi marihuane/hašiša, heroina, kokaina, kreka, amfetaminov, ekstazija, LSD-ja in drugih halucinogenov, pomirjeval brez zdravniškega recepta, hlapil in anaboličnih steroidov. Prav tako so v vseh treh raziskavah odgovarjali na vprašanje o uporabi marihuane/hašiša in hlapil v preteklih 12 mesecih oziroma 30 dneh. Leta 1999 in 2003 so odgovarjali tudi na vprašanje o uporabi gobic. Leta 2003 je bilo uvedeno vprašanje o vseživljenjski uporabi GHB, prav tako pa tudi vprašanja o uporabi naštetih prepovedanih drog v preteklem letu/mesecu.
Odstotek tistih, ki so v življenju uporabili katerokoli od naštetih prepovedanih drog (marihuana/hašiš, heroin, kokain, krek, amfetamini, ekstazi, LSD/drugi halucinogeni, pomirjevala brez recepta) se je v letih 1995–1999–2003 statistično značilno povečal, in sicer s 13,4% preko 25,6% na 28,8%. Najbolj značilno se je povečal odstotek rednih uporabnikov, in sicer z 1,3% v letu 1995 na 6,6% leta 2003. Večina razširjenosti uporabe katerekoli prepovedane droge gre na račun uporabe marihuane.
V obdobju 1995–1999–2003 se je statistično značilno povečal odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so v življenju uporabili marihuano/hašiš, in sicer s 13,2% na 24,9% oziroma 28,4%. Rezultati tudi kažejo izrazito povečanje odstotka tistih, ki so odgovorili, da so marihuano v življenju uporabili 40-krat ali pogosteje: z 1,3% na 6,3% (slika 1). Prav tako se je v obdobju 1995–1999–2003 statistično značilno povečal odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so marihuano uporabili v preteklem letu (z 10,4% na 21,2% in 22,9%) oziroma mesecu (s 5,7% na 12,8% in 13,8%).
Med anketiranci, ki so odgovorili, da so že uporabili prepovedane droge, jih je večina (90,2%) prvič uporabila marihuano/hašiš, 6,4% jih je vzelo pomirjevala brez zdravniškega recepta, 0,6% jih je vzelo ekstazi in 0,5% heroin. 1,6% dijakov ni vedelo, katera prepovedana droga je bila prva. Dijakinje so pogosteje odgovorile, da niso nikoli vzele nobene od prepovedanih drog oziroma da so bila prva droga pomirjevala brez zdravniškega recepta. Dijaki so pogosteje kot prvo drogo navajali marihuano/hašiš. Dijaki so tudi pogosteje odgovorili, da se ne spomnijo, katera prepovedana droga je bila prva.
Slika 1: Odgovori o uporabi marihuane/hašiša v vsem življenju; Slovenija 1995, 1999, 2003; vir: ESPAD
----
(1) Toš N et al. Slovensko javno mnenje 1994/1: Razvojne vrednote in prostor in stališča o zdravju in zdravstvu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, CJMMK, 1994.
(2) Toš N et al. Stališča o zdravju in zdravstvu III, Slovensko javno mnenje 1999/2; Mednarodna raziskava o kakovosti življenja, Slovensko javno mnenje 1999/2. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, CJMMK, 1999.
(3) Lovrečič M, Drobne M, eds. Report on drug situtation 2005 of the Republic of Slovenia. Ljubljana: Institute of public health of the Republic of Slovenia, October 2005.