V Sloveniji že več kot 15 let sistematično spremljamo
podatke o zdravju delavcev. Najpomembnejši podatki, ki se zbirajo na
ravni države, so: podatki o bolniški odsotnosti (BO), poškodbah pri delu
in delovni invalidnosti.
Bolniško odsotnost definiramo kot povprečni odstotek
začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva ter
drugih vzrokov. Poleg odstotka bolniške odsotnosti uporabljamo še
nekatere druge kazalnike, in sicer pogostnost, ki jo prikazujemo z
indeksom frekvence, povprečno trajanje ene odsotnosti, ki jo prikazujemo
z indeksom resnosti ali teže bolezni, ter srednje trajanje odsotnosti z
dela na enega aktivnega zavarovanca, ki ga prikazujemo z indeksom
onesposabljanja.
Poškodba pri delu je v strokovni literaturi in
zakonodaji različno opredeljena, vendar pri nas v glavnem upoštevamo
definicijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS
26/03), ki definira poškodbo pri delu kot poškodbo, ki je posledica
neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega
učinka, ter poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa,
nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja
organizma, če je takšna poškodba v zvezi z opravljanjem dela ali
dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Za poškodbo pri
delu se šteje tudi poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od
stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti,
da nastopi delo, ter tudi obolenje, ki je neposredna in izključna
posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela
oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
Invalidnost je definirana po istem zakonu kot
spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z
zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, in ki zavarovancu
zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta
oziroma za poklicno napredovanje. Razvršča se v tri kategorije.
Podatke o BO in poškodbah pri delu spremlja Inštitut
za varovanje zdravja, podatke o poškodbah pri delu spremlja tudi
Inšpektorat za delo RS. Ker so podatki o poškodbah različno definirani,
so tudi pridobljeni podatki različni tako po številu kot tudi po
vsebini. Inšpektorat za delo spremlja podatke o poškodbah pri delu, ki
zahtevajo bolniško odsotnost nad 3 dni in se zgodijo le na delu, medtem
ko Inštitut za varovanje zdravja spremlja podatke tako v sklopu podatkov
o bolniški odsotnosti kot tudi na obrazcu R8. Slednji vključuje podatke
o poškodbi, ki se je zgodila na delu ali na poti z dela ali na delo.
Podatke o delovni invalidnosti spremlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) .
Podatkov o poklicnih boleznih v Sloveniji nimamo, ker
jih sistematično ne odkrivamo in jih tudi ne prijavljamo, čeprav je bil
leta 2003 objavljen Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Ur. list RS
85/03). V njem so poklicne bolezni definirane kot bolezni, ki so
povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih
razmer na določenem delovnem mestu ali na delu.
Ugotovimo lahko, da imamo v Sloveniji relativno
veliko podatkov o kazalnikih t. i. negativnega zdravja delavcev, da se
podatki zbirajo večtirno in so zato med seboj neprimerljivi in da je tak
način zbiranja nepotreben in predrag. Zato je bil v projektu Phare -
Razvoj sistema zdravja in varnosti pri delu (1999-2000), ki je bil
narejen v sodelovanju z najbolj znanimi evropskimi strokovnjaki s tega
področja, predlagan model enotnega zbiranja podatkov o poškodbah pri
delu, poklicnih boleznih, bolniški odsotnosti in delovni invalidnosti,
ki pa ni zaživel.