Luksemburška izjava o promocija zdravja pri delu

> Domov > Promocija zdravja > Luksemburška izjava o promocija zdravja pri delu

Luksemburška izjava o promocija zdravja pri delu

Luksemburška izjava o promocija zdravja pri delu

Izjavo so sprejele vse članice Evropske mreže za promocijo zdravja pri delu na srečanju mreže, ki je bilo v Luksemburgu 27. in 28. novembra 1997. Dopolnjena je bila junija leta 2005.

Pri promociji zdravja pri delu (PZD) gre za skupne napore delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in blaginje delavcev.

Zdravje in blaginjo delavcev lahko dosežemo s kombinacijo: izboljšav pri organizaciji dela in v delovnem okolju, promocije dejavnega sodelovanja, spodbujanja osebnega razvoja.

Uvod

Dva dejavnika sta osnova za dejavnost na področju PZD:

• prvi je Okvirna direktiva o varnosti in zdravju na delovnem mestu (Direktiva Sveta 89/391/EC), ki je pripravila teren za preusmeritev tradicionalnih pogledov zakonodaje in prakse na zdravje in varnost pri delu;
• drugi pa naraščajoče dojemanje delovnega mesta kot javnozdravstvenega okolja.

Za družbeno in ekonomsko blaginjo v Evropi je bistvena zdrava, motivirana in dobro kvalificirana delovna sila. Zato je Evropska komisija podprla pobudo za ustanovitev Evropske mreže za promocijo zdravja pri delu (ENWHP). Pobuda je v skladu s 129. členom Pogodbe o Evropski uniji in s programom o dejavnosti v skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008). ENWHP vključuje organizacije iz vseh 27 držav – članic, držav evropskega gospodarskega prostora, Švice in držav – kandidatk. Organizacije v posameznih državah predstavljajo točke za stike z ENWHP (NCO).

Cilj mreže je ugotavljanje in širjenje primerov dobre prakse na področju PZD z izmenjavo izkušenj in znanja. Na tak način EU spodbuja države – članice, da postavijo PZD visoko na lestvici prednostnih nalog in da vgradijo vse, kar je povezano z zdravjem delavcev, v vse zadevne politike.

Izzivi za svet dela v 21. stoletju

V svetu dela se dogajajo in se bodo tudi vnaprej dogajale velike in pomembne spremembe. Nekateri problemi, s katerimi se bomo morali soočiti, so:

• globalizacija,
• brezposelnost,
• naraščajoča uporaba informacijske tehnologije,
• spremembe na področju zaposlovanja (npr.: delo za določen čas, delo za skrajšan delovni čas, delo na daljavo),
• staranje,
• naraščajoči pomen storitvenega sektorja,
• naraščajoče število ljudi, ki delajo v majhnih in srednje velikih podjetjih,
• usmeritev v uporabnike/stranke in upravljanje kakovosti.
  

Uspeh organizacij sedaj in v prihodnje je odvisen od dobro usposobljenih, motiviranih in zdravih delavcev. PZD ima zelo pomembno vlogo pri pripravi in opremi ljudi in organizacij, da se soočijo z naštetimi izzivi.

Promocija zdravja pri delu: naložba organizacij v prihodnost

Tradicionalni pristop k zdravju in varnosti pri delu, ki je usmerjen predvsem v zmanjševanje nezgod pri delu in preprečevanje poklicnih bolezni, je značilno prispeval k boljšemu zdravju na delovnem mestu. Vendar je postalo tudi jasno, da zgolj tak pristop ne more uspešno vplivati na vse prej naštete izzive.

Po uvedbi PZD bodo v organizacijah opazili zmanjšanje stroškov, povezanih z boleznimi, in istočasno porast produktivnosti. To bo rezultat bolj zdrave delovne sile, ki je bolj motivirana, ima večjo delovno moralo in boljše odnose s sodelavci.

PZD je sodobna korporativna strategija, usmerjena v zmanjševanje slabega zdravja (vključno z boleznimi, povezanimi z delom, nezgodami, poškodbami, poklicnimi boleznimi in stresom) in v večanje potencialov, ki promovirajo zdravje in blaginjo delavcev.

Promocija zdravja pri delu: zdravi ljudje v zdravih organizacijah

Delovno mesto različno vpliva na zdravje in bolezni. Delo lahko povzroči slabo zdravje, če morajo delavci delati v razmerah, ki škodujejo zdravju, če so premalo vešči ali če nimajo vzajemne pomoči sodelavcev. Istočasno lahko delo predstavlja vir osebnega razvoja in razvoja veščin in spretnosti.

PZD vpliva na mnoge dejavnike, povezane z delom, ki lahko izboljšajo zdravje zaposlenih. Ti so:

• Načela upravljanja in metode, ki upoštevajo, da so delavci nujni dejavnik za uspeh organizacije in ne zgolj strošek.
• Kultura in temu primerna načela vodenja, ki vključujejo sodelovanje zaposlenih in spodbujajo motivacijo in odgovornost vseh zaposlenih.
• Načela organizacije dela, ki omogočajo zaposlenim primerno ravnovesje med službenimi zahtevami, nadzorom lastnega dela, ravnijo veščin in družbeno podporo.
• Politika ravnanja s človeškimi viri, ki dejavno vključuje zadeve v zvezi s PZD.
• Celostne storitve zdravja in varnosti pri delu.

PZD temelji na dokazih in deluje

PZD temelji na multisektorskem in multidisciplinarnem sodelovanju in je lahko uspešna le, če so ji vsi ključni igralci predani.

PZD lahko doseže cilj »zdravi ljudje v zdravih organizacijah« le, če je usmerjena v skladu z naslednjimi navodili: Vsi zaposleni morajo biti vključeni (sodelovanje). PZD mora biti integrirana v vse pomembne odločitve in na vsa področja organizacije (integracija). Vsi ukrepi in programi morajo biti zasnovani v skladu s ciklom reševanja problemov: analiza potreb, oblikovanje prednostnih nalog, načrtovanje, implementacija, stalni nadzor in evalvacija (vodenje projekta). PZD vključuje ukrepe z različnih področij, ki so usmerjeni v posameznika in v okolje. Kombinira strategijo zmanjševanja tveganj s strategijo razvoja varovalnih dejavnikov in potencialov, povezanih z zdravjem (vsestranskost).

Prednostne usmeritve Evropske mreže za promocijo zdravja pri delu (ENWHP)

Evropska mreža za promocijo zdravja pri delu koordinira izmenjavo informacij in širjenje primerov dobre prakse v Evropi. Organizacije, ki so njene članice, so se zavezale, da bodo oblikovale mreže na nacionalni ravni. Vse dejavnosti in prednostne naloge temeljijo na načelu subsidiarnosti in podpirajo sodelovanje med državami članicami. Upoštevaje prihodnje izzive in glede na cilj, da bi bilo čim več delovnih mest deležnih promocije zdravja, ENWHP meni, da predstavljajo podlago za delo v prihodnosti naslednje prednostne naloge:

Zvišati zavest o PZD in promovirati odgovornost za zdravje v vseh zainteresiranih skupinah. Ugotavljanje in širjenje primerov dobre prakse. Razvoj navodil za učinkovito PZD. Zagotoviti zavezo držav – članic, da bodo osvojile te politike. Lotiti se specifičnega izziva, ki ga predstavlja delo z majhnimi in srednje velikimi podjetji. Na državni ravni razviti podporno infrastrukturo, ki vključuje vse relevantne interesne skupine. Tako se oblikuje trajna baza za širjenje in vključevanje PZD.