Delo pomembno vpliva na zdravje in blaginjo posameznikov,
hkrati pa predstavlja pomemben vir tveganj. Spreminjajoča se narava dela,
tehnološki razvoj, demografske spremembe in naraščajoča psihosocialna tveganja
zahtevajo celostni, usklajen in na podatkih temelječ pristop k varnosti in
zdravju pri delu (VZD).
V Sloveniji se soočamo z visokim bremenom bolniških
odsotnosti, pogostimi kostno-mišičnimi obolenji in duševnimi težavami ter
razdrobljenimi podatkovnimi viri, kar otežuje učinkovito načrtovanje ukrepov.
Projekt CP VZD, v katerem UKC Ljubljana - KIMDPŠ sodeluje v partnerstvu z NIJZ, odgovarja na te izzive z raziskavami,
usposabljanji in ozaveščanjem. Cilj je krepitev kulture preventive in
oblikovanje delovnih pogojev, ki spodbujajo zdravje, varnost in delovno
zmožnost skozi celoten življenjski cikel.
Namen projekta
Projekt je namenjen vzpostavitvi celostnega pristopa k
varnosti in zdravju pri delu ter dvig kulture preventive v Sloveniji. Projekt
krepi znanje, kompetence in ozaveščenost delavcev, delodajalcev in socialnih
partnerjev o pomenu varnega in zdravega dela.
V ospredju so delavci, zlasti tisti na izpostavljenih
delovnih mestih, mladi, starejši, delovni invalidi in kronični bolniki. Posebno
pozornost je treba nameniti mladim, ki vstopajo na trg dela, ter starejšim, pri
katerih so tveganja za bolezni, povezane z delom, pogostejša.
Pomembna ciljna skupina so tudi delodajalci, ki imajo
ključno vlogo pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega okolja in pri
ohranjanju delovne sile. Ozaveščanje in opolnomočenje bo potekalo tudi pred
usposabljanja izvajalcev dejavnosti VZD (strokovni delavci za varnost pri delu,
zdravniki medicine dela, medicinske sestre in psihologi dela). Širšo javnost bo
projekt nagovoril z nacionalno komunikacijsko kampanjo.
Trajna ozaveščenost zahteva sistematične in
kontinuirane aktivnosti ter bolj usklajeno institucionalno ureditev področja
VZD. Ključno vlogo pri tem imajo kakovostni in sistematično zbrani podatki, ki
omogočajo spremljanje tveganj in načrtovanje ukrepov.
Varnost in zdravje pri delu je interdisciplinarno področje,
zato prenova temelji na sodelovanju in konsenzu vseh deležnikov, kar bo projekt
podprl z analizami in predlogi izboljšav.
Cilji projekta
Glavni cilj projekta je vzpostavitev celostnega pristopa k
varnosti in zdravju pri delu in dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju
in tudi širše.
Specifični cilji projekta so:
- pridobitev
anketnih podatkov o stanju VZD v Sloveniji s pomočjo nacionalne raziskave;
- analiza
stanja in izzivov na področju VZD ter vzpostavitev pogojev za razvoj
kulture VZD;
- dvig
usposobljenosti in ozaveščenosti delavcev o pomenu varnega in zdravega
delovnega okolja;
- dvig
usposobljenosti strokovnjakov za ocenjevanje tveganj;
- dvig
usposobljenosti in ozaveščenosti socialnih partnerjev glede VZD;
- analiza
obstoječih zbirk podatkov in oblikovanje predloga nove zbirke podatkov o
izpostavljenosti dejavnikom tveganj na delu in delazmožnosti.
Faze
projekta
Projekt se bo izvajal v okviru 10 delovnih paketov, ki
predstavljajo zaokrožen sklop medsebojno povezanih aktivnosti za dosego
strateških ciljev projekta (DP 1 – 10).
DP 1: Upravljanje in koordinacija projekta
Zagotavlja nemoten potek projekta, učinkovito organizacijo,
vodenje in koordinacijo vseh aktivnosti ter usklajevanje med projektnimi
partnerji in drugimi ključnimi deležniki.
DP 2: Evalvacija
Omogoča sprotno in celovito spremljanje izvajanja projekta,
doseganja zastavljenih ciljev ter vrednotenje učinkov posameznih aktivnosti in
celotnega projekta, vključno z zadovoljstvom vključenih deležnikov.
DP 3: Komuniciranje in diseminacija
Omogoča strateško, usklajeno in kontinuirano komuniciranje
vsebin s področja varnosti in zdravja pri delu. Vključuje promocijo projekta,
obveščanje in ozaveščanje ciljnih skupin ter izvedbo nacionalne komunikacijske
kampanje za dvig kulture preventive.
DP 4: Nacionalna raziskava o VZD v Sloveniji
DP4 je osrednji raziskovalni steber projekta. Z izvedbo
nacionalne raziskave bo projekt zagotovil reprezentativne podatke o stanju
varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji, vključno z izpostavljenostjo
dejavnikom tveganja, delovnimi pogoji ter zaznavami in stališči zaposlenih do
varnega in zdravega dela. Rezultati raziskave bodo ključna podlaga za nadaljnje
projektne aktivnosti, oblikovanje priporočil in podporo razvoju politik na
področju VZD.
DP 5: Analiza stanja in izzivov na področju VZD ter
vzpostavitev pogojev za razvoj kulture VZD
Naslavlja sistemske, organizacijske in družbene izzive
področja varnosti in zdravja pri delu ter oblikuje strokovne podlage in
priporočila za razvoj kulture preventive in izboljšanje sistemske ureditve.
DP 6: Izbor 300 organizacij za izvedbo aktivnosti, predvidenih
za dosego programskega kazalnika operacije
DP6 omogoča neposredno sodelovanje z delovnimi
organizacijami iz različnih sektorjev. V izbranih organizacijah bodo potekale
analize obstoječih praks, zaznav tveganj in potreb ter pilotne aktivnosti projekta.
Sodelovanje z organizacijami omogoča preverjanje projektnih pristopov v realnih
delovnih okoljih ter prenos znanja in dobrih praks v vsakodnevno delovanje
delovnih okolij.
DP 7: Usposabljanje in ozaveščanje delavcev o VZD
DP7 je usmerjen v krepitev znanja, zavedanja in kompetenc
delavcev za varno in zdravo delo. Skozi usposabljanja in ozaveščevalne
aktivnosti spodbuja aktivno vlogo zaposlenih pri prepoznavanju tveganj,
izvajanju preventivnih ukrepov ter soustvarjanju varnega in zdravega delovnega okolja.
DP 8: Usposabljanje strokovnjakov za ocenjevanje tveganj
DP8 se osredotoča na razvoj in nadgradnjo kompetenc
strokovnjakov, ki sodelujejo pri ocenjevanju tveganj. Vključuje pripravo,
preizkus in evalvacijo programov usposabljanja, namenjenih izboljšanju
kakovosti ocen tveganja ter krepitvi preventivnega pristopa v delovnih okoljih.
DP 9: Usposabljanje in ozaveščanje socialnih partnerjev o
VZD
DP9 krepi vlogo socialnih partnerjev pri razvoju kulture
varnosti in zdravja pri delu. Usmerjen je v izboljšanje njihove
usposobljenosti, razumevanja tveganj ter sodelovanja pri oblikovanju in
uveljavljanju učinkovitih preventivnih ukrepov na ravni organizacij in sistema.
DP 10: Analiza obstoječih zbirk podatkov in oblikovanje
predloga nove zbirke podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganja na delu in
delazmožnosti.
DP10 naslavlja pomanjkljivosti obstoječih podatkovnih virov
na področju varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi analiz in rezultatov
projekta bo pripravljen predlog nove zbirke podatkov o izpostavljenosti
tveganjem in delazmožnosti, ki bo dolgoročno omogočala boljše spremljanje
stanja, podporo odločanju in razvoj z dokazi podprtih ukrepov.
Dodana vrednost
- Celostni
pristop k varnosti in zdravju pri delu: Projekt CP VZD vzpostavlja temelje za celostno obravnavo
VZD, ki presega zgolj izpolnjevanje zakonskih zahtev in vključuje povezovanje
zdravstvenih, delovnih, organizacijskih in družbenih vidikov.
- Razvoj
orodij za oceno tveganj in delazmožnosti: S sistematičnim pristopom bo projekt omogočil oblikovanje
boljših orodij za identifikacijo tveganj in oceno delazmožnosti, kar bo
pripomoglo k bolj ciljno usmerjeni preventivi in ukrepom na ravni delovnih
organizacij.
- Krepitev
usposobljenosti in opolnomočenje deležnikov: Projekt bo s pripravo strokovnih gradiv in izvedbo
usposabljanj povečal zmožnost delodajalcev, strokovnjakov in socialnih
partnerjev za aktivno in učinkovito upravljanje VZD.
- Ozaveščanje
in vključevanje delavcev: Z razvojem komunikacijskih pristopov in vsebin, prilagojenih
različnim ciljnim skupinam, bo projekt prispeval k višji ravni zavedanja o
pomenu zdravega delovnega okolja ter spodbudil aktivno vlogo delavcev pri skrbi
za lastno zdravje.
- Podlaga
za dolgoročne sistemske spremembe: Z analizo podatkov, razvojem predlogov politik ter vzpostavitvijo
podatkovnih virov bo projekt prispeval k trajnostnemu razvoju področja VZD in
služil kot strokovna osnova za nadaljnje strateške odločitve.
Pričakovani rezultati in gradiva
Projekt bo prispeval k razvoju strokovnih podlag za
izvajanje preventivnih ukrepov ter k dolgoročnemu izboljšanju upravljanja VZD v
Sloveniji. Med ključnimi rezultati projekta bodo analize in raziskave, programi
usposabljanja ter gradiva, prilagojena različnim ciljnim skupinam. Oblikovani
bodo tudi konkretni predlogi za izboljšave obstoječih politik,
priporočila za delodajalce ter izhodišča za sistemski razvoj podatkovnih zbirk
o tveganjih pri delu in delazmožnosti. S tem bo projekt bo zagotovil temelje za
strateško, celostno in vključujoči obravnavi VZD.
Trajanje projekta: 1. 11. 2025 do 30. 9. 2029.
Upravičenec:Nacionalni inštitut za javno
zdravje.
Projektni partner:Univerzitetni klinični center
Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).
Financiranje:Načrtovani stroški operacije za
izvedbo operacije znašajo 7.000.000,00 EUR, od tega podpora Evropske unije 85 %
in nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna 15 %.
Projekt »Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu«, s
kratkim nazivom »CP VZD« je sofinanciran v Programu evropske kohezijske
politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, v okviru cilja politike 4 »Bolj
socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih
pravic«, prednostne naloge 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela,
specifičnega cilja ESO 4.4: Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij
in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in
dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje (ESS+).«
Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega
sklada plus in Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti.