Posameznik doživi preobremenjenost kot stres.
V deželah Evropske unije (EU) je od 50 do 60 % izgubljenih delovnih dni
posledica preobremenjenosti. Ali povedano drugače: EU stane absentizem
zaradi negativnih vplivov stresa 20 milijard evrov letno.
Kaj je stres
Definicija: Stres je doživetje
posameznika, ki se pojavi v situaciji, ki ji ni kos. To je doživetje
posameznika, ki zazna razliko med zahtevami okolja in svojimi
zmogljivostmi.
Doživetje stresa je lahko posledica:
-
zunanjih dejavnikov, neustreznih ekoloških pogojev dela (hrup, nekatere dražeče snovi, neustrezni ergonomski pogoji),
-
tehnoloških pogojev dela, ki so posledica uvajanja novih tehnologij brez ustreznih prilagoditev in usposobitev, in
-
organizacijskih pogojev, (najpogosteje delovnega
časa, razporeditev vsebine dela, neustreznih pristojnosti, odgovornosti
in poti komuniciranja).
Stres ni le subjektivno doživetje. Ponavljajoče ali
zelo intenzivne stresne situacije se kažejo v fizioloških reakcijah na
stres, spremembah vedenja in psihičnem odreagiranju.
Fiziološke reakcije
na stres se kažejo najpogosteje v somatskem odreagiranju, pojavljanju
glavobolov, bolečin v različnih delih telesa, razbijanju srca, tiščanju v
želodcu, nižji odpornosti, alergičnih reakcijah. Psihične reakcije
na stres se kažejo kot razburjenje, jeza, agresivnost pa tudi nemoč,
potlačenost, žalost, potrtost, brezvoljnost in kronična izčrpanost. Pri
dolgotrajnih obremenjenostih se pojavi izgorelost kot popolna nemoč
nadaljnjega obvladovanja situacije.
Spremembe vedenja
zaradi doživetja stresa se kažejo v slabši kakovosti izdelkov,
pojavljanju napak, razdiralnem vedenju, begu iz delovne situacije.
Za posameznika (delavca) je stres neprijetno, ker ga doživi kot grožnjo sebi in svoji integriteti. Za delodajalca
so doživetja stresa pri delavcih neprijetna, ker pomenijo upad
učinkovitosti, slabšo kakovost, večjo verjetnost nezgod pri delu. Zato
je interes obeh, tako delavca kot delodajalca, da se stres obvladuje čim
bolj učinkovito in se njegov nastanek, če je le mogoče, tudi prepreči.
Obvladovanje doživetij stresa se začne pri vzrokih, ki jih je treba
ustrezno identificirati.
Obvladovanje stresa
Pri posamezniku je to iskanje
njegovih načinov obrambe lastne integritete, ustvarjanje lastne podobe,
obvladovanje življenjskih in delovnih situacij. Prav tako pa je pomembno
tudi ohranjanje lastne razpoložljivosti. V delovnem okolju
pa je obvladovanje in preprečevanje stresa investicija v ergonomske
pogoje dela, prilagajanje tehnologije in organizacijskih pogojev dela
ter zagotavljanje ustreznih usposabljanj.
Vsi ti ukrepi imajo skupni imenovalec: obvladati
stres tako, da ne bo prišlo do upada razpoloženja, pojavljanja kronične
izčrpanosti, psihosomatskih bolezni in posledično bega v odsotnost,
bolniško odsotnost in invalidizacijo, delovna učinkovitost pa bo ostala
na ustrezni ravni.