Sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo bi v primeru sprejema imel nepopravljive škodljive učinke na javno zdravje na splošno,
tako na zdravje otrok in mladostnikov kot tudi delovno aktivne
populacije in drugih skupin prebivalcev. Z vidika MDPŠ pa je nesprejemljiva tudi predlagana prepoved testiranja na THC ob rednih zdravstvenih pregledih
delavcev, saj bi bilo s tem nemogoče odkrivanje zlorabe, škodljive rabe
ali odvisnosti od THC, kar bi brez dvoma predstavljajo veliko tveganje
za varnost in zdravje pri delu (VZD) in imelo negativne posledice tudi
za zdravje posameznika.
V državah, ki so legalizirale rabo konoplje, se je po legalizaciji namreč povečalo število poškodb pri delu.
V skladu z našo zakonodajo je za VZD odgovoren delodajalec, ki mora s
pomočjo ocenjevanja tveganja in preventivnih ukrepov zagotavljati takšno
delovno okolje, da ne bo prihajalo do tveganj za varnost in zdravje
delavcev oziroma bo to tveganje na najmanjši možni ravni. Tega v primeru
uveljavitve zakona in predvsem spornega določila ne bo mogoče
uveljavljati. Brez rednega spremljanja rabe konoplje in preventivnega
testiranja na THC bodo namreč lahko delavci, ki redno uživajo konopljo
ali so od THC že odvisni, opravljali tudi tvegana dela in s tem ogrožali
ne samo lastno varnost ampak tudi varnost drugih udeležencev v delovnem
procesu in uporabnikov storitev. Prepoznavanje oseb, ki delajo pod
vplivom THC ali drugih prepovedanih drog, je po sedanjih izkušnjah za
delodajalca zelo težavno, saj nima za to usposobljenega kadra, zato se
bo varnost pri delu v primeru uveljavitve zakona zagotovo poslabšala.
Poleg tega zaradi onemogočenega sistematičnega spremljanja rabe
konoplje delavci tudi ne bodo deležni pravočasne zdravstvene obravnave,
tako zdravljenja odvisnosti od THC kot tudi odkrivanja in zdravljenja
bolezni, povezanih z uporabo konoplje, od duševnih motenj, npr. psihoze,
depresije in samomorilnega vedenja, do pljučnih in srčno-žilnih
bolezni, tudi rakavih, ki jih povezujemo s kajenjem konoplje.
Uporaba konoplje zmanjšuje tudi psihofizične sposobnosti za vožnjo,
povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod,
tudi nezgod s smrtnim izidom. Tveganje za prometno nezgodo pri vožnji
pod vplivom THC je od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih. Za
razliko od alkohola je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo,
saj so učinki THC na posameznika zelo individualni in odvisni od
številnih dejavnikov. Zato bi bilo v prometu nujno ohraniti ničelno mejo
tolerance in iz predloga zakona črtati predlagane mejne vrednosti.
Poleg tega se z legalizacijo rabe konoplje dokazano povečuje dostopnost tudi med mladostniki in otroki.
Po podatkih raziskave ESPAD slovenski dijaki, stari od 15 do 16 let, že
zdaj visokem deležu zaznavajo, da je konoplja lahko dostopna. V letu
2024 si po tem kazalniku delimo prvo mesto z Dansko in Nemčijo, ki je,
kot vemo, v letošnjem letu legalizirala konopljo za nemedicinsko rabo.
Mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, imajo
4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo tudi uporabili. Po deležu dijakov,
ki sodijo med uporabnike konoplje z visokim tveganjem, smo prav tako v
samem vrhu med državami, ki sodelujejo v raziskavi. Hkrati zelo majhen
delež te populacije v Sloveniji ocenjuje, da je redna raba konoplje
tvegana. Trditve predlagateljev, da bodo kljub sprejetju zakona
mladostniki in otroci ustrezno zaščiteni, ne držijo, sploh ker bodo
številni med njimi imeli dostop do konoplje v domačem okolju.
Z
vidika javnega zdravja bi bilo tako najbolj smiselno zakon v celoti
umakniti, saj omejevanje dostopa do psihoaktivnih snovi sodi med najbolj
učinkovite preventivne ukrepe.