Namen letošnjega Evropskega
tedna varnosti in zdravja pri delu, ki poteka od 19. do 24. oktobra pod
sloganom Skupaj za duševno zdravje pri delu, je poudariti pomen
ustvarjanja trajnostnih delovnih mest, ki ščitijo delavce pred psihosocialnimi
tveganji in prispevajo k uspehu organizacij.
S tehnološkim napredkom ter novimi oblikami
dela in zaposlitev postaja delo v marsičem lažje in bolj prilagodljivo, hkrati
pa naraščajo obremenitve, ki povečujejo stres, povezan z delom, in predvsem negativno vplivajo na
duševno zdravje, npr. vodijo razvoj depresije, anksioznosti in izgorelosti, prispevajo
pa tudi k nastanku srčno-žilnih in kostno-mišičnih bolezni ter k povečani
umrljivosti. Vključujejo različne vidike organizacije,
zasnove in upravljanja dela, med drugim delovne zahteve, razpoložljivost
organizacijske podpore, nagrajevanje ter medosebne odnose na delovnem mestu. Psihosocialna tveganja so
povezana z naraščanjem bolniške odsotnosti, večjo fluktuacijo, prezentizmom,
kot tudi povečano verjetnostjo
nezgod pri delu in invalidnosti, ki pogojujejo prezgodnji izstop s trga dela.
Podatki raziskave Flash
Eurobarometer – OSH Pulse iz leta 2025 kažejo, da se 29 % evropskih delavcev
spopada s stresom, tesnobo ali depresijo, ki so posledica dela ali pa delo
njihovo stanje poslabšuje. Kar 44 %
anketiranih delavcev se sooča s pretirano delovno obremenitvijo ali velikimi
časovnimi pritiski, 34 % jih poroča o neustreznem razmerju med vloženim trudom
in nagradami za opravljeno delo, 29 % je nezadovoljnih s komunikacijo v
podjetju, 17 % pa poroča o pomanjkanju
avtonomije pri delu. Podobno tudi
podatki Evropske raziskave o delovnih razmerah iz leta 2024 kažejo, da se 28 %
delavcev v EU vedno ali večino časa počuti telesno izčrpanih, v Sloveniji je
takšnih 24 %, medtem ko čustveno izčrpanost doživlja 14 % slovenskih delavcev. Če
se zaposleni vračajo na lokacijo delodajalca le občasno in nimajo več lastnega
delovnega mesta, to zmanjšuje občutek pripadnosti in socialne povezanosti. V EU
kar 30 % delavcev poroča o občutkih izoliranosti pri delu na daljavo, v
Sloveniji pa o tem poroča 12 % zaposlenih. Poleg tega ocene kažejo, da se zaradi digitalizacije 48 % evropskih delavcev počuti bolj obremenjene, podobno poroča 41 % zaposlenih v Sloveniji.
Psihosocialni dejavniki dela predstavljajo
pomemben izziv sodobnega delovnega okolja, posledice neobvladanih
psihosocialnih tveganj pa ne nosijo le delavci, temveč tudi podjetja in družba
v celoti. Zato je pravočasno prepoznavanje in ocenjevanje psihosocialnih
tveganj ter načrtovanje in izvajanje ukrepov za njihovo preprečevanje in
obvladovanje pomemben del sodobnega pristopa k zagotavljanju varnosti in
zdravja pri delu, ki presega zgolj preprečevanje poškodb pri delu in vključuje
tudi organizacijske pogoje dela, kulturo sodelovanja, pravičnost procesov ter
možnosti vplivanja delavcev na svoje delo.
Takšen pristop je tudi v središču projekta Celosten
pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD), ki ga Klinični inštitut za medicino dela, prometa in
športa UKC Ljubljana izvaja v sodelovanju z vodilnim partnerjem Nacionalnim inštitutom
za javno zdravje. Projekt, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega
sklada plus ter Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, podpira sistematično
izboljševanje varnosti in zdravja pri delu ter krepitev kulture varnosti in
zdravja pri delu v delovnih organizacijah in širši družbi.