Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa
smo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvedli raziskavo o
načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja pri delu (PZD), ki sta jo
sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost
RS in Ministrstvo za zdravje RS v okviru Ciljnega raziskovalnega programa v
letu 2023. V raziskavi nas je posebej zanimalo, kakšne so razlike v izvajanju
PZD glede na velikost organizacije, gospodarsko dejavnost in pravnoorganizacijsko
obliko, kako imajo organizacije urejeno področje varnosti in zdravja pri delu, kako
sodelujejo z izvajalci medicine dela ter kaj o zdravju pri delu menijo vodstveni
delavci.
Odnos do zdravja pri delu
Večina anketiranih predstavnikov organizacij ocenjuje zdravje
svojih zaposlenih kot dobro (68,9 %), 60,7 % pa jih meni, da je zdravje mogoče
še izboljšati. Skoraj polovica vprašanih (46,0 %) tudi meni, da delo vpliva na zdravje zaposlenih, pri
čemer je vpliv pogosteje zaznan v velikih in srednje velikih organizacijah. V
organizacijah, kjer menijo, da delo vpliva na zdravje zaposlenih, pogosteje
poročajo o slabšem zdravju zaposlenih (65,7 %). Velik delež vprašanih se je strinjal, da
je za ohranjanje zdravja na delovnem mestu pomembno upoštevanje naslednjih ukrepov:
da se delavci redno udeležujejo preventivnih zdravstvenih pregledov, se držijo
predpisanih zahtev in ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu VZD, upoštevajo
priporočila za ohranjanje psihofizične kondicije, uporabljajo osebno varovalno
opremo in upoštevajo predpisane tehnološke in delovne postopke. Predstavniki
sodelujočih organizacij menijo, da zdravje zaposlenih najbolj vpliva na
uspešnost organizacije (93 %), organizacijo dela (92,7 %) in kakovost storitev
(86,8 %).
Varnost in zdravje pri delu in sodelovanje z izvajalcem
medicine dela
Po podatkih raziskave v več kot polovici organizacij (51,9 %) vodstvo
obravnava vprašanja VZD le po potrebi, v 28 % pa le vsake pol leta ali redkeje.
V organizacijah, v katerih zaposleni po oceni anketirancev izvajajo težka in
zdravju škodljiva dela oziroma v katerih anketiranci zaznavajo vpliv dela na
zdravje, v večji meri izvajajo izobraževanja in usposabljanja o VZD kot
preostale organizacije.
Kar 95,8 % delodajalcev sodeluje z izvajalcem medicine dela,
vendar je to sodelovanje najpogosteje omejeno na izvajanje preventivnih
zdravstvenih pregledov. Raziskava je pokazala, da organizacije, v katerih izvajalec
medicine dela opravlja preventivne preglede zaposlenih in sodeluje pri oceni
tveganja, v največji meri izvajajo ukrepe, kot so izobraževanja, organizacijske
spremembe in prilagoditve delovne opreme na različnih področjih. Izkazalo se
je, da je sodelovanje z zdravnikom medicine dela, prometa in športa (MDPŠ)
odvisno od velikosti organizacije. Velike in srednje velike organizacije z njim
poleg doslednega opravljanja zdravniških pregledov sodelujejo še pri pripravi
letnega poročila na podlagi opravljenih pregledov, opravljanju analiz delovnih
mest, svetovanju pri ukrepih za izboljšave delovnega okolja, svetovanju pri
prilagajanju delovnega mesta zaposlenim z omejitvami in vračanju na delo po
dolgih bolniških odsotnostih. Kar 50 % srednje velikih organizacij
zdravnika MDPŠ ne vključuje v proces PZD, ker niso bili obveščeni o tem, da jim
lahko nudi takšne storitve, v 47,2 % malih organizacij pa ne vidijo nobene
potrebe po njegovi vključitvi v PZD.
Promocija zdravja pri delu
PZD izvaja 72,9 % sodelujočih organizacij, pri čemer majhne
organizacije (66,1 %) aktivnosti izvajajo v manjši meri v primerjavi s srednje
velikimi (87,7 %) in velikimi (91,0 %). Promocijo zdravja pri delu v največji
meri izvajajo v dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti, šolstvu
in zdravstvu, medtem ko je delež izvajanja teh aktivnosti najnižji v
storitvenih dejavnostih ter dejavnostih trgovine, prometa, skladiščenja in
gostinstva. Velike organizacije pogosteje izvajajo aktivnosti v skladu z
načrtom PZD (70,1 %), medtem ko majhne organizacije načrta pogosto nimajo.
Dobra četrtina malih organizacij aktivnosti PZD sploh ne izvaja.
Sodelujoče organizacije največ ukrepov izvajajo skozi
izobraževanja in usposabljanja ter organizacijske spremembe, najmanj pozornosti
pa namenjajo prilagajanju delovne opreme in/ali delovnega mesta, razen na
področju preprečevanja kostno-mišičnih bolezni in poškodb pri delu. Največ organizacij
izvaja ukrepe na področju preprečevanja poškodb pri delu (87,0 %), sledijo
preprečevanje in obvladovanje stresa (75,5 %,) preprečevanje kostno-mišičnih
bolezni (74,6 %), telesna dejavnost oz. spodbujanje gibanja (72,1 %),
organizacija dela (71,3 %), prehrana na delovnem mestu (66,3 %), preprečevanje
uporabe psihoaktivnih snovi (63,1 %), preprečevanje (spolnega) nadlegovanja in
trpinčenja (57,9 %) in preprečevanje izpostavljenosti kemijskim snovem (49,4
%).
Večina sodelujočih organizacij (70,6 %) spremlja učinkovitost
ukrepov, in sicer najpogosteje s pomočjo podatkov o bolniškem staležu (53,9 %),
sledijo podatki o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih (45,1 %),
poškodbah pri delu (44,7 %), fluktuaciji zaposlenih (30,5 %), udeležbi na
delavnicah (26,2 %) in številu izboljšav v delovnem okolju (22,8 %). Kazalnike
najbolj dosledno spremljajo velike organizacije. V velikih in
srednje velikih organizacijah ugotavljajo, da se učinki izvajanja programov PZD
kažejo v boljših odnosih v kolektivu, boljši organizacijski klimi ter večji
zavzetosti pri delu. Slaba četrtina (24,0 %) anketirancev v svojih
organizacijah opaža zmanjšanje bolniške odsotnosti, 23,0 % pa zmanjšanje števila
poškodb pri delu. Organizacije, ki spremljajo kazalnike učinkovitosti programa PZD,
imajo v načrte pogosteje vključene analizo zdravja zaposlenih, oprijemljive in
merljive cilje, izobraževanja in usposabljanja, časovnico, evalvacijo in
finančni načrt.
Kar 65,6 % vprašanih meni, da se njihova organizacija sooča s
težavami na področju PZD, najpogosteje s pomanjkanjem sredstev (25,1 %),
izvedbo programa v praksi (22,4 %), ker nimajo napisanega načrta (21,3 %) ali
imajo pomanjkljivo analizo zdravja zaposlenih (18,5 %). Majhne
organizacije se v manjši meri soočajo s težavami pri izvedbi aktivnosti PZD v
primerjavi z velikimi in srednje velikimi organizacijami. Udeležba zaposlenih v
programih je razmeroma nizka. Le
tretjina anketirancev poroča, da se v njihovi organizaciji aktivnosti PZD
udeležuje večina zaposlenih. Največji delež zaposlenih se udeležuje programov
PZD v malih organizacijah (45,6 %), v velikih pa poročajo, da zaposlenih
aktivnosti PZD ne zanimajo (69,6 %) ali pa jim delovne obveznosti tega ne
dopuščajo.
Kar petina (20,0 %) sodelujočih organizacij za PZD ne namenja
nobenih finančnih sredstev, 31,1 % organizacij jih nameni od 0,1 EUR do 50 EUR
na zaposlenega na leto, 30,9 % več kot 100 EUR na zaposlenega, 18 % pa od 50,1
EUR do 100 EUR. Majhne organizacije v programe PZD vložijo največ, in sicer jih
kar 38,0 % letno nameni več kot 100 EUR na zaposlenega, srednje velike in
velike organizacije pa v večjih deležih le od 0,1 EUR do 50 EUR na zaposlenega
(srednje – 52,4 %, velike – 58,0 %).
Večina (88,4 %) anketirancev trdi, da njihovo vodstvo podpira
aktivnosti PZD. Podpora vodstva se kaže tudi z organizacijsko umestitvijo področja
PZD, in sicer se PZD v sodelujočih organizacijah najpogosteje umešča v upravo
(42,3 %), sledita kadrovska služba (27,8 %) in služba VZD (17,6 %). Le tretjina
organizacij zdravje vključuje v strateške dokumente. Samo 14,0 % vprašanih ima
v svoji organizaciji imenovano skupino za zdravje, 27,7 % pa imenovano osebo,
ki koordinira aktivnosti PZD. Kar 58,2 % organizacij nima nikogar, ki bi skrbel
za to področje.
Zaključek
Rezultati raziskave na splošno kažejo, da so programi PZD
pogosto pomanjkljivi, usmerjeni večinoma v spreminjanje z zdravjem povezanega vedenja
zaposlenih, medtem ko so organizacijski ukrepi, prilagoditve delovnega okolja
in analiza potreb zapostavljeni. Poleg tega se potek in učinki ukrepov redko
spremljajo in evalvirajo, kar onemogoča prilagajanje aktivnosti in s tem doseganje
boljšega zdravja zaposlenih in koristi za delodajalca, tudi finančnih. Ugotovitve
potrjujejo, da je za uspešno PZD ključno strateško načrtovanje, jasna
razdelitev odgovornosti, zadostna sredstva, evalvacija in vključevanje vseh
deležnikov – zlasti zaposlenih. Izboljšati pa bi bilo treba tudi sodelovanje
med delodajalci, zdravniki MDPŠ, strokovnimi delavci za varnost pri delu in
drugimi deležniki, kar bi omogočilo celovite ukrepe za izboljšanje delovnega
okolja in spodbujanje zdravih navad. Ključ do uspeha je celosten pristop, ki
organizacijam omogoča boljše razumevanje PZD, prilagojeno izobraževanje ter
strokovno podporo za dolgoročne in sistematične programe skrbi za zdravje.