za zdravo delovno okolje / dejavniki tveganja / kemični
Kemični dejavniki tveganja
Uvod
Varnostni listi
Ugotavljanje izpostavljenosti kemičnim snovem
Učinki kemijskih snovi na človeški organizem
Kaj je potrebno storiti, če so delavci na delovnem mestu izpostavljeni kemičnim snovem
Uvod
Število kemičnih snovi v svetu narašča. Delavci so pri svojem delu v industriji, kmetijstvu, laboratorijih, zdravstvu, farmaciji in drugih dejavnostih izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Za ohranitev zdravja delavcev je zelo pomembno zgodnje odkrivanje tvegane izpostavljenosti kemičnim snovem, to je takrat, ko še ne nastopijo okvare zdravja ali bolezni. Temu nujno sledijo ukrepi, s katerimi škodljivo kemično snov zamenjamo z manj nevarno ali pa znižamo njeno koncentracijo na tako vrednost, pri kateri ne prihaja do škodljivih učinkov na človeški organizem.
Varnostni listi
Osnovne informacije o kemični snovi so navedene v varnostnih listih. Varnostni list je obvezen za snovi in pripravke, ki se po pravilniku o nevarnih snoveh oziroma pripravkih razvrščajo med nevarne (Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi, Uradni list RS, št. 100/2002). Za tiste snovi in pripravke, ki se po omenjenem pravilniku ne razvrščajo med nevarne, pa je kljub temu priporočljiva tako njegova izdelava kot tudi uporaba.
Ugotavljanje izpostavljenosti kemičnim snovem
Izpostavljenost kemičnim snovem na delovnem mestu ugotavljamo z ekološkim in biološkim monitoringom izpostavljenosti.
Z ekološkim monitoringom merimo in ocenjujemo izpostavljenost kemičnim snovem v delovnem okolju, kar pomeni, da merimo koncentracije kemičnih snovi v zraku delovnega okolja. Z njim ocenjujemo zunanjo izpostavljenost in hkrati tveganje za zdravje.
Biološki monitoring izpostavljenosti predstavlja v ožjem pomenu besede merjenje in ocenjevanje koncentracije določene kemične snovi ali njenih metabolitov v biološkem materialu (v krvi, urinu, izdihanem zraku). Namen takega merjenja je oceniti dejansko izpostavljenost, tj. notranjo dozo in tudi tveganje za zdravje (npr. določanje koncentracij svinca v krvi in urinu; določanje koncentracij organskega topila ksilena v krvi in njegovega metabolita metilhipurne kisline v urinu). V širšem pomenu besede biološki monitoring pomeni tudi odkrivanje zgodnjih, začetnih škodljivih učinkov kemičnih snovi na človeški organizem (npr. ugotavljanje znižanih aktivnosti določenih encimov pri izpostavljenosti svincu).
Učinki kemijskih snovi na človeški organizem
Kemične snovi povzročajo različne učinke na človeški organizem, ki jih opredelimo kot:
1. toksične: povzročajo okvare in škodljive učinke na celotni organizem ali del organizma,
2. iritativne (dražeče): povzročajo draženje kože ali sluznic,
3. alergične: pojavi se preobčutljivost na kemično snov,
4. fibrogene: pojavi se razraščanje vezivnega tkiva,
5. kancerogene: povzročajo nastanek raka,
6. teratogene: povzročajo nastanek okvar pri plodu,
7. mutagene: povzročajo spremembe na dednem materialu.
Akutne zastrupitve, ki nastanejo v 24 urah po izpostavljenosti navadno visokim koncentracijam kemijskih snov, so danes razmeroma redke. Vedno večji problem pa predstavljajo kronične zastrupitve, to je tiste, kjer okvare zdravja oziroma bolezen trajajo dalj časa in navadno nastanejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti lahko tudi nižjim koncentracijam kemičnih snovi. Kronične zastrupitve na žalost mnogokrat ostanejo neprepoznane, zato moramo biti nanje še posebej pozorni.
Kaj je potrebno storiti, če so delavci na delovnem mestu izpostavljeni kemičnim snovem
- Pridobiti je treba podatek, katerim kemičnim snovem so delavci na določenem delovnem mestu izpostavljeni;
- za vse škodljive kemične snovi je treba pridobiti varnostne liste;
- pridobiti je treba podatke in redno izvajati ekološki in biološki monitoring izpostavljenosti;
- če so izmerjene koncentracije kemičnih snovi v zraku ali bioloških materialih nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi, je potrebno na delovnem mestu izvesti ukrepe, s katerimi jih znižamo pod dovoljene mejne vrednosti. V času, ko so vrednosti ekološkega ali biološkega monitoringa nad dovoljenimi mejnimi vrednostmi, delavci ne bi smeli delati na teh delovnih mestih;
- redno je treba spremljati zdravstveno stanje delavcev v okviru obdobnih zdravstvenih pregledov, ki so predvsem usmerjeni v ugotavljanje okvar zdravja oziroma bolezni, ki lahko nastanejo zaradi izpostavljenosti določenim kemičnim snovem, ki so jim delavci pri svojem delu izpostavljeni;
- v primeru akutnih ali kroničnih zdravstvenih težav ali bolezni, ki so lahko posledica izpostavljenosti kemičnim snovem, je treba prizadetega napotiti k osebnemu zdravniku in pooblaščenemu zdravniku medicine dela, prometa in športa.
