zdravi na delovnem mestu / skrb za varnost
Skrb za varnost
Varnost delavcev
Varnost delavcev
Pravice in dolžnosti delavca
Obveznosti delodajalca
Sodelovanje za varno in zdravo delo
Varnost kmetov
Varnost delavcev
Poškodbe pri delu so eden od najpogostnejših vzrokov za bolniško odsotnost z dela. Število prijavljenih poškodb ostaja že nekaj let nespremenjeno, glede na podaljševanje bolniškega staleža ob poškodbah pa lahko sklepamo, da se le-te verjetno zgodijo redkeje, so pa težje. Odgovornost za varnost in zdravje pri delu nalaga zakonodaja (Zakon o zdravju in varnosti (Ur. l. RS, št. 56/99) predvsem delodajalcu, vendar imajo tudi delavci dolžnost in hkrati pravico, da poskrbijo za svojo varnost.
Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki so povezana z zagotavljanjem varnega in zdravega dela. To nalogo opravlja svet delavcev. V podjetjih, kjer niso izvolili sveta delavcev, izvolijo delavci delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Če imajo delavci v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu kakšne težave oziroma želijo delodajalca obvestiti o nevarnosti pri delu, se morajo obrniti na svet delavcev oz. na delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Pravice in dolžnosti delavca
Delavci imajo pravico in dolžnost, da:
-
so seznanjeni s predpisanimi varnostnimi ukrepi,
-
se usposobijo za izvajanje teh ukrepov,
-
izvajajo predpisane delovne postopke,
-
pri delu uporabljajo varnostne naprave in osebno varovalno opremo ter da opravijo predpisane zdravstvene preglede,
-
strokovnemu delavcu in pooblaščenemu zdravniku posredujejo predloge, pripombe in obvestila v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.
V primeru, ko delavec svojih dolžnosti v zvezi z varnostjo in zdravjem ne spoštuje, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih delavcev, kar je hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar lahko delodajalec z delavcem prekine delovno razmerje.
Varnostne naprave in osebno varovalno opremo mora delavec uporabljati skladno z njihovim namenom, z njimi mora pazljivo ravnati in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
Delavec ima pravico delo tudi odkloniti, če:
-
ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu,
-
mu delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda,
-
mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi,
-
če dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči in bi mu v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika takšno delo poslabšalo zdravstveno stanje.
Obveznosti delodajalca
Delodajalci morajo delavce obveščati o:
-
varnih in zdravih načinih in postopkih izvajanja dela,
-
nevarnostih na delovnem mestu,
-
varnostnih ukrepih, ki jih morajo delavci upoštevati,
-
mestih z neposredno in neizogibno nevarnostjo in
-
vseh spremembah v delovnem procesu.
Posebej morajo skrbeti za mlade delavce, noseče ženske, starejše delavce in invalide. Delodajalec je dolžan odpravljati pomanjkljivosti in nevarnosti, o katerih ga delavci pisno obveščajo prek svojih predstavnikov. V nasprotnem primeru lahko delavci zahtevajo posredovanje inšpekcije dela.
Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja. Izjava o varnosti je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da uvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. To je program, kjer so v pisni obliki opredeljeni ukrepi za zmanjšanje tveganj za nastanek poškodb ali bolezni za vse, ki delajo v podjetju ali so z delom v podjetju kakor koli povezani. Izjavo o varnosti je treba sproti dopolnjevati.
Del izjave o varnosti je ocena tveganja, ki je odvisna od števila zaposlenih in od tega, ali so v podjetju tveganja velika ali majhna. Najpomembnejši del izjave o varnosti je seznam ukrepov, s katerim se delodajalec obveže, da bo zagotovil ustrezno varnost pri delu in bo zaščitil zdravje delavcev.
Delodajalec mora določiti tudi strokovnega delavca za opravljanje strokovnih nalog s področja ukrepov požarnega varstva. Tveganja za požar in eksplozijo pri delu opredeli že ocena tveganja. Z izvlečki požarnih redov, ki so izobešeni na vidnih mestih, se določijo požarnovarnostni ukrepi in odgovorne osebe oz. delavci, ki imajo določene obveznosti s tega področja.
Delodajalec je dolžan zagotoviti prvo pomoč delavcem in drugim, ki so se poškodovali na delu. To se zagotovi z usposobitvijo potrebnega števila zaposlenih za prvo pomoč ter zagotavljanjem predpisane in potrebne opreme. Objekti in prostori morajo biti taki, da omogočajo umik ogroženim delavcem oz. dostop tistim, ki želijo intervenirati. Dostopi za intervencijo in izhodi oz. evakuacijske poti morajo biti vedno dobro označeni in prosti.
Delodajalec je dolžan delavce obvestiti o osebah, ki so zadolžene za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo delavcev.
Sodelovanje za varno in zdravo delo
Delavsko soupravljanje na področju varnosti in zdravja pri delu je ključni element sistema varnosti in zdravja pri delu. Zelo pomembno je, da se v procese urejanja delovnih razmer in dela v korist varnosti in zdravju vključijo vsi zaposleni oziroma njihovi predstavniki - svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu.
Varnost kmetov
Po statističnih podatkih se kmetje sicer redkeje poškodujejo kot delavci v drugih gospodarskih panogah, redkeje se odpravijo tudi k zdravniku. Vendar so statistični podatki zelo verjetno nepopolni in ne kažejo povsem stanja na področju varnosti in zdravja na kmetijah. Zaskrbljujoči so na primer podatki o umrlih v traktorskih nesrečah, ki vsako leto zahtevajo okrog 30 smrtnih žrtev, med katerimi so tudi otroci.
K svoji varnosti in varnosti ter zdravju svoje družine lahko kmetje prispevajo tako, da:
-
se izobražujejo o varnosti in zdravju pri kmečkih delih,
-
pozitivno vplivajo na člane svoje družine, predvsem pa vzgajajo otroke že od rane mladosti za varno in zdravo delo,
-
uporabljajo postopke za pridelavo in predelavo zdrave hrane,
-
otrokom ne dovoljujejo upravljanja kmetijskih strojev in uporabe nevarnih kemikalij in pripravkov.
Otrok do 7. leta starosti se ne sme prevažati s traktorjem ali drugim delovnim strojem, starejše otroke in odrasle pa le, če je na njem vgrajen sedež za prevoz drugih oseb, ki mora biti vpisan v prometnem dovoljenju. Prav tako otroci ne smejo voziti oziroma upravljati traktorja in drugih delovnih strojev, pa tudi odrasli brez opravljenega vozniškega izpita ne.
Traktor mora biti tehnično brezhiben, pregledan, registriran in redno vzdrževan, imeti mora predpisan varovalni lok. Vožnja s traktorjem zahteva od voznika nenehno pozornost in previdnost.
Na kmetiji je treba veliko pozornosti posvetiti varnostnim ukrepom tudi pri delu z drugimi stroji, na primer z motornimi žagami ali ročnimi kosilnicami. Velika nevarnost preži tudi pri uporabi različnih kemikalij, kot so na primer gnojila, motorna olja, sredstva za zaščito lesa, maziva, kisline za shranjevanje in baze za čiščenje in razkuževanje ter pesticidi. Kemikalije je treba vselej uporabljati previdno in v skladu z navodili na embalaži ali priloženih gradivih.
Do nezgod na kmetijah pride tudi pri ravnanju z živino, še posebej nevarne so živali z mladiči.
Izjavo o varnosti z oceno tveganja morajo sestaviti in podpisati tudi kmetje. Za strokovno pomoč na področju varnosti pri delu se lahko obrnejo na varnostne inženirje (spisek izvajalcev storitev s tega področja), pri varovanju svojega zdravja pa morajo sodelovati z zdravnikom specialistom medicine dela (spisek pooblaščenih zdravnikov) .
