Spletno mesto je bilo pripravljeno ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta je izključno odgovoren Klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Evropske unije.
Projekt sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za šolstvo in šport.

zdravi na delovnem mestu / nosečnost in delo

Nosečnost in delo

Pravica do posebnega varstva
Delodajalec vas je dolžan zaščititi
Nosečnost in delo
Pravica do dela brez tveganj za zdravje
Po vrnitvi na delo
Pa še nekaj drugih pravic staršev

Pravica do posebnega varstva

Materinstvo je za večino žensk pozitivna in izpolnjujoča izkušnja. Ne odrecite se ji zato, ker ste zaposleni in ker ne bi želeli prekiniti poklicne poti. Te informacije naj prispevajo k vaši boljši obveščenosti, da boste deležni zaščite in varnosti pri delu v času nosečnosti, po porodu in med dojenjem.

Pri nas imajo po zakonu o delovnih razmerjih delavke in delavci zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva. Delodajalec mora namreč delavkam in delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi in nato v času trajanja delovnega razmerja od vas ne sme zahtevati podatkov o nosečnosti in načrtovanju družine, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, prav tako jih ne sme iskati sam. Delodajalec tudi ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo teh podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali celo od vas zahtevati vnaprejšnji podpis odpovedi pogodbe za primer zanositve.

Čeprav se strinjamo, da nosečnost ni bolezen in da zdrava nosečnica lahko v številnih primerih opravlja svoje delo brez posebnih omejitev, pa delovno okolje in tudi delo samo pogosto škodljivo vplivata na zdravje nosečnice in ploda ter doječe matere in njenega otroka. Zato mora biti ženska v tem obdobju deležna posebne skrbi v zvezi z varovanjem zdravja – tudi v službi.

Delodajalec vas je dolžan zaščititi

Delo in delovne razmere, ki na splošno veljajo za sprejemljive in ne ogrožajoče, vam lahko med nosečnostjo in dojenjem škodijo. Slovenska zakonodaja delodajalcu nalaga, da vas v času nosečnosti in dojenja zaščiti pred izpostavljenostjo dejavnikom tveganja ali pred škodljivimi delovnimi razmerami.

Vsako podjetje/ustanova/organizacija mora imeti izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja, s katero delodajalec določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastopajo posebna tveganja zaradi izpostavljenosti nekaterim škodljivim dejavnikom, mora oceniti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti, oceniti vrsto in stopnjo tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare in določiti ter izvesti ustrezne ukrepe. Vse to zapiše v izjavo o varnosti, kjer posebno pozornost nameni tudi nosečim delavkam, delavkam, ki so pred nedavnim rodile, in doječim delavkam.

Nosečnost in delo

Ali naj delodajalca obvestim, da sem noseča? Kdaj in zakaj?
Odločitev, ali boste delodajalcu povedali o svoji nosečnosti ali ne, je odvisna od vas. Zavedati pa se morate, da vas lahko delodajalec zaščiti pred škodljivimi vplivi na delovnem mestu in vam zagotovi ustreznejše delo le, če je obveščen o vašem stanju. Svetujemo vam, da to storite čim prej, saj je razvijajoči se plod v zgodnjem obdobju nosečnosti najbolj občutljiv za okvare. Delodajalec je po zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan skrbeti za zdravje vseh zaposlenih. Dokler ga z zdravniškim potrdilom ne seznanite s svojo nosečnostjo, ni dolžan storiti za vaše zdravje nič več kot za druge zaposlene.
Bojazen pred izgubo službe bi morala biti odveč, saj zakon o delovnih razmerjih prepoveduje odpuščanje nosečih delavk. Pravno varstvo pred odpovedjo velja tudi, če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za vašo nosečnost, a ga takoj potem (oziroma v najkrajšem možnem času) obvestite o svoji nosečnosti in to dokažete s predložitvijo zdravniškega potrdila.
Za čas preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti zunaj rednega delovnega časa, imate pravico do plačane odsotnosti z dela.

Kakšna tveganja prežijo na moje zdravje in varnost pri delu med nosečnostjo in dojenjem?
V času nosečnosti in ves čas, ko dojite otroka, najmanj pa eno leto po porodu, ne smete opravljati del, ki bi lahko ogrozila vaše zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali škodljivim delovnim razmeram.
Med nosečnostjo in dojenjem ne smete biti izpostavljeni različnim fizikalnim, biološkim in kemičnim dejavnikom ter delovnim razmeram in procesom, za katere je ugotovljeno, da predstavljajo tveganje za zdravje nosečnic in doječih mamic. Tveganja so za posamezno žensko različna, odvisna od zdravja in višine nosečnosti. V preglednici 1 (bi bil tukaj link na preglednico) so nanizani dejavniki, za katere velja splošna prepoved izpostavljenosti. V preglednici 2 (link?) pa so nanizani dejavniki, za katere velja prepoved izpostavljenosti glede na oceno tveganja.

Pravica do dela brez tveganj za zdravje

Kdo in kdaj izvede ukrepe za zaščito mojega zdravja in varnosti pri delu med nosečnostjo?
Potem ko ste delodajalca z zdravniškim obvestilom seznanili, da ste noseči, bo pregledal že izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja vašega delovnega mesta. Iz ocene tveganja so razvidne morebitne škodljivosti za vaše zdravje in varnost pri delu in za zdravje razvijajočega se plodu. Če delodajalec ugotovi, da na vašem delovnem mestu ni znanih nevarnosti in tveganj za vaše zdravje in zdravje ploda, mora pripraviti in podpisati izjavo, v kateri bo to zapisano.
Če pa take nevarnosti in tveganja so, potem mora delodajalec ukrepati in vas o tem obvestiti. Potrebne ukrepe (npr. prilagoditev delovnih razmer, delovnega časa) izvede delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim zdravnikom na podlagi zdravniškega potrdila vašega izbranega ginekologa. Če se z delodajalčevim predlogom ne strinjate, lahko za presojo zaprosite posebno zdravniško komisijo za ocenjevanje delazmožnosti, ki o svojem mnenju obvesti inšpekcijo za delo. Prijavo na inšpektorat za delo lahko podate tudi sami, pri čemer lahko ostanete anonimni.

Kaj se zgodi, če se delovne razmere po izvedenih ukrepih spremenijo?
Delodajalec mora oceno tveganja vašega delovnega mesta obnavljati in dopolnjevati po vsaki spremembi dejavnikov, ki lahko škodljivo vplivajo na vaše zdravje in zdravje otroka. O tem in o ukrepih vas mora obvestiti.

Ali me lahko razporedijo na drugo delovno mesto?
Če opravljate delo, ki bi zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali škodljivim delovnim razmeram lahko ogrozilo vaše zdravje ali zdravje otroka, pa se z začasno prilagoditvijo delovnih razmer ali prilagoditvijo delovnega časa ni mogoče izogniti nevarnosti za vaše zdravje ali zdravje otroka, vam mora delodajalec zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela in plačo, kot da bi opravljali svoje delo, če je to za vas ugodneje.
V primeru, da tudi ta ukrep ne bi bil uspešen, pravilnik določa, da lahko ostanete doma. Toda to naj bi bil skrajen ukrep v primeru, ko res ni mogoče zagotoviti ustreznega dela brez tveganj za nosečnico in plod ali mamico, ki doji, in njenega otroka.

Ali med nosečnostjo lahko opravljam nadure oziroma nočno delo?
V času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko dojite otroka, ne smete opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi nadurnega ali nočnega dela izhaja nevarnost za vaše zdravje ali zdravje otroka.

Po vrnitvi na delo

Ali naj po vrnitvi na delo dojenje nadaljujem?
Če otroka dojite, naj vrnitev na delo nikakor ne prepreči nadaljevanja dojenja. Delodajalca morate z zdravniškim potrdilom seznaniti, da še dojite. Dobro je, da to storite, preden se vrnete na delo, da se delodajalec lahko ustrezno pripravi. Izvesti mora namreč vse potrebne ukrepe za zaščito vašega zdravja in varnosti ter zdravja vašega dojenčka – podobno kot med nosečnostjo.

Ali imam pravico do odmora zaradi dojenja?
V času dojenja, ko delate poln delovni čas, imate pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

Pa še nekaj drugih pravic staršev

• Delodajalec ne sme prekiniti pogodbe o zaposlitvi staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela.
• Delavki ali delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju. Enako velja za mamo ali očeta, ki sam/-a skrbi za vzgojo in varstvo otroka, mlajšega od sedmih let, hudo bolnega otroka in telesno ali duševno prizadetega otroka.

Preglednica 1: Dejavniki tveganja in njihovi viri, katerim noseče in doječe delavke ne smejo biti izpostavljene

Preglednica 2: Dejavniki tveganja in njihovi viri, katerim noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila, in doječa mama ne smejo biti izpostavljene, če iz ocene tveganja izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka

Slovarček

• Izjava o varnosti z oceno tveganja je listina, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen. Sestavni del izjave o varnosti je tudi ocena tveganja.
• Ocenjevanje tveganja je sistematično evidentiranje in preučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.
• Nevarnost za zdravje je okoliščina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oz. okvari njegovo zdravje.
• Tveganje za zdravje je verjetnost, da nevarnost (okoliščina ali stanje) povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro.
• Svet delavcev oziroma delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu sodeluje pri obravnavi vseh vprašanj, ki so povezana z zagotavljanjem zdravega in varnega dela v vašem podjetju/ustanovi/organizaciji.
• Pooblaščeni zdravnik je specialist medicine dela, prometa in športa, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu.
• Izbrani ginekolog je ginekolog, ki ste ga s podpisom posebne izjave izbrali, da bo skrbel za vaše reproduktivno zdravje.

Kam po pomoč in informacije

Svetujemo vam, da se za pomoč in informacije obrnete na svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ali sindikalnega zaupnika v vašem podjetju. Če teh v vašem podjetju ni ali z njimi iz kakršnih koli razlogov ne bi želeli imeti stikov, je tu nekaj naslovov, ki vam bodo mogoče v pomoč:

• Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS, Inšpektorat RS za delo, Parmova 33, 1000 Ljubljana; tel.: 01 280 36 60, 280 36 70, faks: 01 280 36 77, 280 36 76, e-pošta: irsd@gov.si
• Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Posebna zdravniška komisija za ocenjevanje delazmožnosti, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana; tel.: 01 522 43 34, faks: 01 522 24 78, e-pošta: institut.kimdps@guest.arnes.si
• Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana; tel.: 01 434 12 00, faks: 01 231 72 98, e-pošta: zsss@sindikat-zsss.si
• Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Trg OF 14, 1000 Ljubljana; tel.: 01 231 04 76, faks: 01 230 22 47, e-pošta: pergam@siol.net
• KNSS Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Linhartova 13, 1000 Ljubljana, tel.: 01 439 18 10, faks: 01 439 18 15
• Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Komenskega 7, 1000 Ljubljana; tel.: 01 430 73 00, faks: 01 430 17 42, e-pošta: ks90@sindikat-ks90.si
• Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Oražnova 3, 1102 Ljubljana, tel.: 01 244 09 00, faks: 01 244 09 20, e-pošta: info@sviz-sl.si
  Sindikat kmetov Slovenije, Dunajska 122, 1000 Ljubljana; tel: 01 566 33 24, 566 33 25, faks: 01 566 33 26, sindikat.kmetov.slovenije@siol.net

Viri

1. 1. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pravkar rodile, ter doječih delavk (UL, št. 82/2003)
2. 2. Zakon o delovnih razmerjih (UL, št. 42/2002)
3. 3. Teržan Metka, Nosečnice na delu, Urad RS za varnost in zdravje pri delu, Inšpektorat RS za delo. http://www.sigov.si/mddsz/uvzd/
4. 4. A guide for new and expectant mothers who work. Health and Safety Executive. http://www.hse.gov.uk
5. 5. Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (UL, št. 30/2000)