zdravi na delovnem mestu / razpoložljivost za delo
Razpoložljivost za delo
Kaj je razpoložljivost delavca
Človekove osnovne lastnosti
Usposobljenost
Motivacija
Zagotavljanje razpoložljivosti za delo
Analize dogajanj v delovnem okolju vse pogosteje kažejo, da je sta učinkovitost delovanja katerega koli sistema ter kakovost izdelkov in storitev odvisni od razpoložljivosti delavcev.
Kaj je razpoložljivost delavca
Definicija: Razpoložljivost delavca je njegovo subjektivno doživetje zmožnosti realizacije njegovih sposobnosti, znanj, usposobljenosti, psihofizičnih zmožnosti, zdravstvenega stanja, motivacije in osebnostnih lastnosti v realni delovni situaciji. To subjektivno doživetje razpoložljivosti odseva vpliv tistega, kar človek zna, zmore in hoče realizirati v realni delovni situaciji.
Vse pogosteje je jasno, da subjektivno doživljanje odseva to, kar se bo resnično zgodilo. Analize vzrokov neobičajnih dogodkov kažejo, da je 80 % vseh motenj v večini sistemov, od enostavnih do kompleksnih tehnoloških sistemov, posledica človekove napake. To so posledice njegovega neprilagojenega vedenja. Prilagojenost vedenja je odvisna od človekove razpoložljivosti.
Človekove osnovne lastnosti
Človek vstopa v sistem s svojimi sposobnostmi, osebnostnimi lastnostmi in psihofizičnimi zmožnostmi. V ocenah tveganj so identificirane želene lastnosti delavca. Čim manjša je razlika med človekovimi zmožnostmi in zahtevami delovnega mesta, tem višja je možna razpoložljivost delavca. Delavec, ki ima ustrezne osnovne lastnosti, ima potencialno razpoložljivost za učinkovito delo.
Usposobljenost
Zmožnost realizacije naših lastnosti je odvisna tudi od usposobljenosti. Ustrezna raven znanj in veščin zagotavlja učinkovito vedenje v realni situaciji. To zagotavlja možnost realizacije naših sposobnosti v skladu z zahtevami delovnega okolja.
Motivacija
Od človekove motiviranosti je odvisno, ali bo to, kar zmore in zna, tudi realiziral v delovni situaciji. Razpoložljivost vključuje posameznikovo pripravljenost samoiniciativnega realiziranja vseh njegovih sposobnosti in znanj v skladu z zahtevami delovnega okolja in pričakovanji. Motivacija je odvisna od posameznikove notranje želje po samorealizaciji, od njegove želje po samopotrditvi in samouveljavitvi. Na raven motivacije pomembno vplivajo tudi medsebojni odnosi, odnosi v hierarhiji, delovne razmere in plačilo za delo. Motivacijo je mogoče s spreminjanjem teh razmer spreminjati in jo znižati ali zvišati. Raven motivacije vpliva na razpoložljivost in posledično na učinkovitost vedenja.
Delavec zagotavlja z ohranjanjem svoje psihofizične kondicije, z zdravim načinom življenja, kontinuiranim usposabljanjem in spremljanjem novosti ustrezno raven zmožnosti in usposobljenosti. S prizadevanji za samorealizacijo lahko sovpliva na motiviranost.
Delodajalec mora z investicijami v motivacijske dejavnike zagotavljati ustrezno raven razpoložljivosti. Delodajalec mora predvsem zagotoviti ustrezne delovne razmere, ustrezno plačilo za opravljeno delo ter prilagojen model organiziranosti. S temi zunanjimi pogoji lahko zagotovi, da bodo delavci pripravljeni realizirati svoje zmožnosti in usposobljenost v realni situaciji ter tako zagotoviti učinkovito vedenje.
Zagotavljanje razpoložljivosti za delo
Ustrezno raven usposobljenosti zagotavlja delodajalec s kontinuiranim organiziranim usposabljanjem, ki ga zagotavlja delavcem. Ustrezno raven zmožnosti zagotavlja z ustreznim postopkom kadrovskega izbora in s skrbjo za ohranjanje ustrezne psihofizične kondicije. Ustrezna raven razpoložljivosti je osnova za učinkovito in prilagojeno vedenje v realni delovni situaciji.
Na podlagi analiziranja neobičajnih dogodkov se identificirajo spretnosti, znanja in usposobljenost za učinkovito in varno delo. Identificirajo se zaželeni in potrebni vedenjski vzorci. Možnost realizacije teh vedenjskih vzorcev je odvisna od razpoložljivosti delavcev. Zagotavljanje ustrezne ravni razpoložljivosti je sinergijsko prizadevanje delavca in delodajalca, ki se zavedata pomena človeka v sistemu.
