podatki o zdravju delavcev / delovna invalidnost

Delovna invalidnost

Opredelitev
Ocenjevanje delovne invalidnosti
Vzroki za delovno invalidnost
Zaposlovanje invalidov

Opredelitev

Invalidnost je v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 26/2003) delavcu priznana, če se mu zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje.

Po istem zakonu se invalidnost deli na tri kategorije, in sicer na:

  • I. kategorijo, v katero so razvrščeni zavarovanci, ki niso več zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njih podana poklicna invalidnost, nimajo pa več preostale delovne zmožnosti;
  • II. kategorijo, v katero so razvrščeni zavarovanci, katerih delovna zmožnost za opravljanje njihovega poklica je zmanjšana za 50 % ali več, in na
  • III. kategorijo, v katero so razvrščeni zavarovanci, ki z ali brez predhodne rehabilitacije niso več zmožni za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravljajo določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa, oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za opravljanje njegovega poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Po tem zakonu je pomembna preostala delazmožnost, ki je podana, če lahko zavarovanec opravlja dela na drugem delovnem mestu ali če lahko opravlja dela vsaj polovico delovnega časa ali če se s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Zakon poudarja pravico do poklicne rehabilitacije, ki omogoča zavarovancu novo delo.

Ocenjevanje delovne invalidnosti

Postopek za oceno delovne invalidnosti sproži osebni zdravnik, ki izpolni obrazce in jih posreduje invalidski komisiji prve stopnje. Delodajalec skupaj s pooblaščenim zdravnikom izpolni delovno dokumentacijo, v kateri je napisana ocena tveganja in mnenje pooblaščenega zdravnika o delavčevi delazmožnosti. Če se z mnenjem invalidske komisije prve stopnje obravnavani delavec ali delodajalec ne strinjata, se lahko pritožita na drugostopenjsko invalidsko komisijo.

Napredek v določanju delovne invalidnosti je nedvomno to, da invalidske komisije v postopku ugotavljanja delovne invalidnosti zahtevajo oceno tveganja, v kateri sodeluje tudi pooblaščeni zdravnik. Tako se delazmožnost bistveno bolj kot doslej povezuje z obremenitvami in obremenjenostmi na delovnem mestu ter zahtevami le-tega.

Vzroki za delovno invalidnost

Najpogostnejši vzroki za delovno invalidnost v Sloveniji so kostno-mišične bolezni, ki sicer običajno ne povzročajo popolne izgube delazmožnosti, vendar pa to okrnejo oz. povzročajo delovno invalidnost druge ali tretje stopnje. Sledijo duševne in vedenjske motnje, nato bolezni obtočil, neoplazme in poškodbe.

Zaposlovanje invalidov

Zaposlovanje delovnih invalidov postaja vedno bolj pereč problem. Omejitve, ki jih komisije napišejo delavcem, so pogosto presplošne in nespecifične za konkretne izpostavljenosti v delovnem okolju, v katerem delavec dela. Tako bi bil dosežen pomemben napredek, če bi ustrezno delovno mesto bodočemu delovnemu invalidu našli že pred obravnavo na invalidskih komisijah, predvsem pa bi se moralo bistveno več delovnih okolij prilagoditi zahtevam delovnega invalida, kar spodbuja Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI).

promocija-pot do zdravja
zdravi na delovnem mestu