podatki o zdravju delavcev / poklicne bolezni
Poklicne bolezni
Opredelitev
Diagnoza poklicne bolezni
Statistični podatki
Opredelitev
Minister za delo, družino in socialne zadeve je 29. 8. 2003 izdal Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni. Poklicna bolezen je definirana kot bolezen, ki je povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan, in je navedena v seznamu poklicnih bolezni. Na podlagi znanstvenega in tehničnega napredka, ki je vodil do večjega razumevanja nastanka poklicnih bolezni in vzročne povezave med izpostavljenostjo in boleznijo, je Evropska unija (EU) septembra 2003 izdala dopolnjena priporočila, ki pa jih naša država še ni upoštevala.
Pravilnik deli poklicne bolezni na tri velike skupine poklicnih bolezni:
- poklicne bolezni, povzročene z nevarnimi kemičnimi snovmi, fizikalnimi dejavniki in biološkimi dejavniki,
- poklicne bolezni po prizadetih organskih sistemih in
- poklicne bolezni, ki jih povzročajo rakotvorne snovi, pripravki in energije.
V prvi skupini so diagnoze navedene le redko, pač pa je navedena bolj izpostavljenost (npr. poklicne bolezni, ki jih povzročajo akrilonitril, žveplovodik, pesticidi...), posamezne okvirne diagnoze so navedene le pri boleznih, ki jih povzročajo fizikalni dejavniki (npr. vibracijska bolezen), pri bioloških dejavnikih pa je bolj v ospredju prenos bolezni.
V drugi skupini so navedeni tako ekspozicijski pogoji (npr. bolezen pljuč, ki jo povzroča vdihovanje prahu vlaken bombaža, lanu, konoplje, sisala in sladkornega trsa) kot tudi diagnoze (npr. aluminoza, sideroza...).
V tretjo skupino sodi le rak, povzročen z dejavniki tveganja, ki niso omenjeni na tem seznamu.
Vsaka država članica se mora odločiti sama, katere diagnoze bo vključila med poklicne bolezni, in predvsem kakšni bodo pogoji, da bo neka bolezen priznana kot poklicna. Na primer, pri izpostavljenosti azbestu lahko priznamo kot poklicno bolezen naslednje diagnoze: mezoteliom plevre in peritonejo ter azbestozo ali tudi plevralne plake, benigni plevralni izliv in pljučni rak ali celo vse že povedane diagnoze in še rak debelega črevesa in želodca. Za vsako od navedenih diagnoz je treba postaviti merila.
Diagnoza poklicne bolezni
Diagnoza poklicne bolezni se ne razlikuje od klinične diagnoze. Bistven je podatek o izpostavljenosti, to je vzroku oz. etiologiji bolezni, ki je povezana z delom, ki ga delavec opravlja. Izpostavljenost, to je količino, trajanje, odmerek... povezujemo z verjetnostjo nastanka poklicne bolezni. Poklicna bolezen se zdravi enako kot nepoklicna, treba pa je »zdraviti« oz. odpraviti vzrok, ki je poklicno bolezen povzročil, drugače obstaja večja verjetnost, da bodo zboleli tudi drugi delavci. Diagnoza poklicne bolezni je torej pomembna tako zaradi pravic, ki jih ima poklicno oboleli delavec, kot tudi zaradi dolžnosti delodajalca, da delovno mesto, ki poklicne bolezni povzroča, takoj »zdravi«.
Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni ne določa posebej načina ugotavljanja, dokazovanja in registracije poklicnih bolezni, tako da se po sprejetju pravilnika število novoodkritih poklicnih bolezni v Sloveniji ni bistveno povečalo. Poglavitni vzrok za to je verjetno nedorečen način odkrivanja poklicne bolezni: neposredni plačnik pregleda v primeru suma na poklicno bolezen je namreč po veljavnih aktih delodajalec, ki pa je tudi odgovoren za nastanek poklicne bolezni, zato je neutemeljeno pričakovati, da bo glavno vlogo pri odkrivanju poklicne bolezni prevzel prav on.
Statistični podatki
V primerjavi z drugimi državami članicami EU bi pričakovali, da bo v Sloveniji letno okrog 1000 primerov poklicnih bolezni, odkritih pa je manj kot 50. Po podatkih EUROSTAT-a (EODS-evropska statistika poklicnih bolezni) je bila v letu 2000 incidenca vseh primerov poklicnih bolezni na 100.000 aktivnih zavarovancev 48 pri moških in 22 pri ženskah (v Sloveniji od 3,4 do 5). Prevladujejo bolezni kostno-mišičnega sistema (35 %), kožne bolezni (14 %), bolezni dihal (14 %), poklicna naglušnost (13 %), nevrološke bolezni (8 %), rak (5 %, v 86 % teh je povzročitelj azbest), nalezljive bolezni (1 %) itd. V Sloveniji tudi nimamo registra poklicnih bolezni, čeprav je predpisan v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. list RS 65/00).
