podatki o zdravju delavcev / z delom povezane bolezni
Z delom povezane bolezni
Opredelitev
Priporočila in praksa iz tujine
Potreba po vzpostavitvi zbirk podatkov
Opredelitev
Pri pojmu z delom povezane bolezni (star izraz: bolezni v zvezi z delom, angl. work related diseases) velja precejšnja zmeda. Medtem ko anglosaška literatura v glavnem navaja z delom povezane bolezni kot krovni izraz, pod katerega sodijo tako poklicne bolezni kot tudi druge bolezni, ki jih delo sopovzroča, delimo pri nas bolezni, ki jih povezujemo z delovnim okoljem, na:
-
poklicne bolezni, ki jih definiramo kot bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan, in so v registru poklicnih bolezni;
-
bolezni v zvezi z delom, ki so dobile lepši prevod z delom povezane bolezni, ki jih definiramo kot bolezni, kjer je vir obremenitev oz. škodljivosti pretežno pri poklicnem delu in naj ne bi šlo za poklicno bolezen le s pravnega vidika (bolezni ni na seznamu poklicnih bolezni);
-
sum na poklicno bolezen, kjer naj bi šlo za poklicno bolezen s seznama, vendar naj ne bi bili izpolnjeni vsi kriteriji (strokovni in pravni) za priznanje poklicne bolezni.
Priporočila in praksa iz tujine
V priporočilu Evropske unije (EU) o evropskem seznamu poklicnih bolezni so poleg poklicnih bolezni v aneksu II navedene bolezni, za katere se sumi, da bi bile lahko poklicne in jih lahko poimenujemo z delom povezane bolezni. Tu je naveden seznam, ki povsem sledi seznamu poklicnih bolezni (Diseases caused by the following chemical agents, Skin diseases caused by substances and agents not included under other headings, Diseases caused by inhaling substances not included under other headings, Infectious and parasitic diseases not described in Annex I), le da gre za vključevanje povzročiteljev, ki jih ni na seznamu poklicnih bolezni. EU državam članicam priporoča, da ta seznam počasi vključijo v seznam poklicnih bolezni.
V nekaterih državah so bolj praktični: pri kolikšnem odstotku bolezni je delo vključeno kot povzročitelj, postane stvar odvetnikov in sodnih izvedencev, ki določijo, ali je pri nastanku neke bolezni delo sodelovalo v 100 %, kar je izjemno redko, v 80 % ali celo 20 %. Ta odstotek seveda ni pomemben zaradi diagnoze, pač pa zaradi višine odškodnine.
Eden najbolj zgovornih primerov takega načina najdemo na Danskem, kjer je pljučni rak priznan kot poklicna bolezen pri delavcih, ki so bili izpostavljeni azbestu, vendar če delavec kadi, je višina odškodnine zmanjšana v odvisnosti od števila pokajenih cigaret, tako da tisti, ki je kadil 10 cigaret na dan, ne dobi nobene odškodnine.
Potreba po vzpostavitvi zbirk podatkov
V skladu Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. list RS, št. 65/2000) bi bilo treba takoj vzpostaviti register poklicnih bolezni, sumov na poklicno bolezen in bolezni, povezanih z delom (bolezni v zvezi z delom), vendar to doslej ni bilo narejeno.
