podatki o zdravju delavcev / poškodbe pri delu
Poškodbe pri delu
Opredelitev
Zbiranje in analiziranje podatkov
Statistični podatki
Opredelitev
Za poškodbo pri delu se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 26/2003) šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo utrpi poškodovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo, ter tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
Zbiranje in analiziranje podatkov
Delodajalec je na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999) dolžan prijaviti na Inšpektorat Republike Slovenije za delo vsako smrtno poškodbo, vsako poškodbo pri delu, katere posledica je več kot tridnevna odsotnost delavca z dela, vsako kolektivno poškodbo pri delu (poškodovanih je več delavcev ne glede na število dni odsotnosti z dela), vsak nevarni pojav (to je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali je bilo ogroženo zdravje in življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo).
Podatki o poškodbah pri delu se zbirajo in analizirajo tudi na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, in sicer iz dveh virov - podatkov o bolniški odsotnosti in obrazcev za prijavo poškodb pri delu ER-8.
Statistični podatki
Iz podatkov obrazcev ER-8 je razvidno, da je bilo v Sloveniji v letu 2003 prijavljenih 26.736 primerov poškodb pri delu, od tega je bilo 40 smrtnih. Najpogostnejši vzroki poškodb pri delu so bili hoja, udarci, trčenje s predmeti in padci oseb. Med deli telesa so bili najpogosteje poškodovani prsti roke, vrat, zapestja in roke. Najpogostnejša diagnoza je bila rana na prstu(ih), sledili so izvin in nateg vratne hrbtenice, izvin in nateg skočnega sklepa ter tujek v roženici. Največ poškodb pri delu (3080) in tudi največ smrtnih poškodb (15) je bilo ugotovljenih v gradbeništvu.
