Raziskava Slovenski direktorji / direktorice o zdravju

Predstavljamo nekaj podatkov iz raziskave o odnosu delodajalcev do zdravja in njihovi pripravljenosti na izvajanje programov promocije zdravja. Na vprašalnik, ki smo ga poslali na okoli 5500 naslovov velikih, srednjih in malih podjetij ter javnih zavodov, je odgovorila dobra tretjina naslovnikov. Anketa je vsebovala vprašanja o stališčih v zvezi z zdravjem, o odnosu do lastnega zdravja in zdravja zaposlenih, o odnosu do promocije zdravja, o izvajanju programov promocije zdravja in o pripravljenosti za uvajanje programov promocije zdravja v podjetja.

Značilnosti anketirancev
Značilnosti podjetij
Zdravje na lestvici vrednot
Odnos do zdravja in stališča v zvezi z zdravjem
Izvajanje preventivnih pregledov in programov promocije zdravje
Pripravljenost na spremembe za izboljšanje zdravja

Več o rezultatih raziskave (PDF, 125KB)

Značilnosti anketirancev

Povprečna starost: 48 let.
Izobrazba: skoraj dve tretjini - visokošolska izobrazbo, magisterij oziroma doktorat.
Smer izobrazbe: 21% - pedagoška izobrazba, po 16% tehniška oziroma družboslovna, 12% pa poslovno-upravna.
Dodatna izpopolnjevanja: 45% anketiranih – predvsem na strokovnem področju in področju vodenja. Na področju varnosti in zdravja pri delu se je dodatno izpopolnjevalo le 27 direktoric/direktorjev.
Prostočasne aktivnosti: skoraj 90% anketiranih se ukvarja z rekreacijo, 86% jih obiskuje kulturne prireditve, skoraj vsi preživijo nekaj prostega časa tudi v naravi.

Značilnosti podjetij

Velikost: več kot polovica - mala podjetja, 40% srednja podjetja in 7% velika podjetja.
Dejavnost: najbolj množično zastopana izobraževanje in predelovalna dejavnost (skoraj 500 oziroma 300 vrnjenih anket), sledijo trgovina, zdravstveno in socialno varstvo, druge storitvene dejavnosti ter gradbeništvo (vsaka dejavnost več kot 100 vrnjenih anket).
Svet delavcev oziroma delavski zaupnik za zdravje in varnost deluje v 42% podjetij.

Zdravje na lestvici vrednot

Razvrstitev vrednot: anketirani so v povprečju postavili na prvo mesto družino, na drugo zdravje, na tretje delo, nato prijatelje, denar, zabavo, domovino in na zadnje mesto vero. (V raziskavi SJM iz leta 1999 je zdravje na prvo mesto med vrednotami postavilo skoraj 45% anketirancev, tesno mu na drugem mestu sledi družina.)
Razlike med spoloma: vrstni red vrednot med direktoricami in direktorji se sicer ne razlikuje, vendar pa več direktoric pripisuje višji rang družini, veri in prijateljem, več direktorjev pa delu, denarju in domovini.

Odnos do zdravja in stališča v zvezi z zdravjem

Ocena lastnega zdravja: 12,5% anketiranih je svoje zdravje ocenilo odlično, skoraj dve tretjini dobro, dobra petina je odgovorila, da je njihovo zdravje še kar, dva odstotka pa, da je slabo.
Ocena zdravja zaposlenih: ocena lastnega zdravja je povezana z oceno zdravja zaposlenih v podjetju, ki pa ga večinoma opredeljujejo kot dobro (manj ekstremnih ocen kot pri lastnem zdravju).
Pomen zdravja za uspeh: večini se zdi zdravje (zelo) pomembno za uspeh v življenju.
Vpliv dela na zdravje: anketirani se zavedajo vpliva dela in zadovoljstva pri delu na zdravje zaposlenih, še posebej v podjetjih, kjer po oceni direktorja (vsaj) del delavcev opravlja težko delo.
Vpliv zdravja na različne vidike učinkovitosti podjetja: večina anketiranih se (močno) strinja, da lahko od motiviranih delavcev pričakujemo boljše rezultate, da zadovoljstvo delavcev pri delu pozitivno vpliva na njihovo počutje in zdravje in da za lastno zdravje lahko največ naredi vsak sam. S trditvijo, da je lahko bolniški stalež odraz slabih delovnih razmer, se je strinjalo nekaj manj kot tri četrtine anketiranih, skoraj petina pa s to trditvijo ni niti soglašala niti ni soglašala.
Pogostost obravnavanja zdravja v podjetju: kljub zavedanju pomena zdravja in medsebojne prepletenosti vplivov dela na zdravje in zdravja na delo večji del anketiranega menedžmenta stanja zdravja in varnosti v podjetju ne obravnava redno in pogosto (vsaj vsako leto), ampak po potrebi oziroma celo samo ob pripravi izjave o varnosti z oceno tveganja.

Izvajanje preventivnih pregledov in programov promocije zdravje

Preventivni pregledi: desetina anketiranih ne pošilja delavcev na preventivne zdravstvene preglede. Med njimi je značilno več tistih, ki so odgovorili, da še nikoli niso bili na preventivnem pregledu za menedžerje. Preventivnega pregleda za menedžerje še nikoli ni opravila skoraj polovica anketiranih. Tiste direktorice / direktorji, ki menijo, da so v njihovem podjetju delavci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, so bolj pogosto odgovorile/ odgovorili, da pošiljajo delavce na preventivne preglede.
Izvajanje programov promocije zdravja: v dobri četrtini (28%) podjetij so že izvajali programe promocije zdravja. (Za primerjavo: v ZDA naj bi bilo v te programe vključenih 90% podjetij s 50 zaposlenimi in skoraj vsa s 750 ali več zaposlenimi.)

Pripravljenost na spremembe za izboljšanje zdravja

Lastno zdravje: del anketiranih je na različnih področjih življenjskega sloga različno pripravljen na spremembe v prid varovanju in krepitve lastnega zdravja. Največ bi jih spremenilo kakovost in način prehranjevanja, bolj pogosto bi se ukvarjali s športom in rekreacijo in skušali bi zmanjšati telesno maso.
Zdravje zaposlenih: dobri dve tretjini anketiranih – pogosteje tisti, ki menijo, da bi se dalo zdravje zaposlenih v njihovem podjetju izboljšati, in tisti, ki so že bili vključeni v promocijo zdravja – bi podjetje vključilo v program promocije zdravja, če bi obstajal. Večina bi se ga udeležila tudi osebno.

Vir: Stergar E, Urdih Lazar T. Pripravljenost delodajalcev na izvajanje programov promocije zdravja in njihov odnos do zdravja. Sanitas et labor 2005; 4(1):135-167.