Čili za delo
Kaj je promocija zdravja
Razlogi za razvoj programa Čili za delo
Čili za delo je program promocije zdravja na delovnem mestu. S pomočjo tega programa želimo ozaveščati delavce in delodajalce o zdravem življenjskem slogu na delovnem mestu in o oblikovanje zdravju naklonjenih delovnih razmer. Zamisel za program Čili za delo se je izoblikovala že pred nekaj leti. Iskanje poti in možnosti za oblikovanje in začetek realizacije programa pa je zahtevalo svoj čas.
Kaj je promocija zdravja
Promocija zdravja je strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za zdravje. Je proces, ki omogoča, da ljudje oz. skupnosti povečajo nadzor nad dejavniki, ki vplivajo na njihovo zdravje, in na tej podlagi svoje zdravje izboljšajo. Promocija zdravja izhaja iz biopsihosocialnega koncepta zdravja, ki pravi, da je zdravje vir vsakdanjega življenja, ne pa življenjski cilj. Za doseganje zdravja mora biti vsak posameznik oziroma skupina zmožen ugotoviti in uresničiti svoje želje, zadovoljevati potrebe in spreminjati oziroma obvladovati svoje okolje.
V okviru koncepta promocije zdravja se zdravje pojmuje kot sposobnost uresničevanja posameznikovih možnosti in kot pozitiven odziv na izzive okolja. Pojmuje se tudi kot vzpostavljanje dinamičnega ravnotežja med človekom in njegovim okoljem ter kot sposobnost izrabe posameznikovih potencialov in za pozitivno reagiranje na izzive okolja. Ta definicija upošteva družbene in osebne vire pa tudi telesne zmožnosti posameznika. Koncept promocije zdravja obsega vplive na življenjski slog in na druge socialne, ekonomske, okoljske in osebne dejavnike, ki prispevajo k zdravju. Zahteva medresorsko in interdisciplinarno delovanje.
Razlogi za razvoj programa Čili za delo
Čili za delo je program promocije zdravja v enem od najpomembnejših življenjskih okolij – v delovnem okolju, kjer odrasli preživijo tretjino svojega življenja. Delo, delovno mesto oziroma podjetje/ustanova/organizacija so izjemno pomembni za zdravje zaposlenih. Če bi intenzivno vlagali v oblikovanje zdravju naklonjenih delovnih razmer in ozaveščanje delovne populacije, bi lahko prihranili od 3 do 5 % BDP. Toliko namreč vsako leto izgubimo zaradi ekonomskih posledic nevarnega in nezdravega delovnega okolja. Prispevali pa bi tudi k osvajanju bolj zdravega življenja zaposlenih, s čimer bi dosegli širše družbene učinke.
Podatki iz zdravstvene statistike prebivalcev Slovenije kažejo v primerjavi s podatki za prebivalce drugih držav članic Evropske unije odstopanje Slovenije v negativno smer (npr. pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, poškodb in zastrupitev, neoplazem). Ljudje niso tako zdravi, kot bi lahko bili, mnogo jih umre prekmalu ter iz vzrokov, ki bi se jih dalo preprečiti. Mnogo ljudi živi zaradi bolezni manj kakovostno in manj produktivno življenje. Analize podatkov o zdravju in boleznih v Sloveniji kažejo značilne razlike med posameznimi regijami.
Strokovnjaki povezujejo mnoga obolenja z nezdravim načinom življenja in zdravju nenaklonjenim okoljem. Menijo, da bi bolj zdrav način življenja v podpornem okolju (kjer se uvaja spremembe, ki podpirajo zdravje, in odločitve v korist zdravju) pozitivno vplival na zdravje ljudi.
Zato smo se na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) lotili razvoja na znanstvenih rezultatih zasnovanega programa, metod dela in infrastrukture za promocijo zdravja na delu. V okviru programa ne bomo razvijali vsebin, ki so v Sloveniji že na voljo in jih je mogoče uporabiti tudi v delovnem okolju (npr. programi zdravega prehranjevanja, spodbujanje telesne dejavnosti, opuščanje kajenja), ampak bomo razvili tiste, ki manjkajo. Zato bomo izdelali tudi koncept mreže, v kateri bomo povezali vse, ki delujejo na področju promocije zdravja, varnosti in dela, v učinkovito podporno mrežo.
